Zaveda se, da bo moral kdaj vklopiti kakšno varovalko.

Cerkev na Slovenskem | 03.05.2023, 19:00 Rok Mihevc

Nekaj časa je okleval, nato pa le sprejel novo službo tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference. Zaveda se, da bo moral kdaj vklopiti kakšno varovalko, sploh pri podajanju informacij medijem, ki jim oznanjanje evangelija ni v prvem planu. Dr. Gabriela Kavčiča je Petra Stopar povabila v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji. Povedal nam je, kako doživlja to nalogo, kakšen pomen ima za Cerkev sodelovanje z mediji in kaj sam vidi kot največje izzive Cerkve v tem času. Je duhovnik koprske škofije, po izobrazbi moralni teolog. S tega vidika smo ga že večkrat kot sogovornika gostili na Radiu Ognjišče.

Kako ste sprejeli to službo predstavnika Slovenske škofovske konference?

Šlo je zelo na hitro. Vprašanje je prišlo s strani predsednika SŠK dr. Andreja Sajeta, ki je želel nadomestiti spraznjeno mesto tiskovnega predstavnika. Sem nekoliko okleval, ker se to ne prilega mojim čisto siceršnjim obveznostim, ampak zaenkrat kaže, da se bo dalo lepo uskladiti urnik. Kot ste omenili, sem že do sedaj že sodeloval z mediji, tako da popolnoma nova ta služba vendarle ni, samo bolj uradno je postalo vse skupaj.

Kaj sicer že opravljate?

Že prej, ko sem študiral v Rimu, sem skrbel zato, da sem bil takrat, ko sem bil doma, res na župniji. Tudi zdaj je, ob vseh ostalih stvareh, ki pridejo z izobrazbo in določenimi odgovornostmi, še vedno prvo mesto na župniji. Sem vikar v župniji Vipava, hkrati učim dodatni predmet Vera in kultura na naši škofijski gimnaziji.

Potem se doda še nekaj malega na Teološki fakulteti in sprotne stvari. Imam kar nekaj predavanj, saj kot moralni teolog predavam o temah, ki ljudi zanimajo. Zdaj se je pa dodalo še to, seveda pod pogojem, da veliko dela na tiskovnem uradu poteka preko digitalnih medijev in ni nujno, da sem vedno v Ljubljani, ko sem v tiskovnem uradu.

Kakšen je po vašem pomen odzivanja Cerkve v Sloveniji na vprašanja, ki prihajajo iz medijev, tako nekatoliških kot katoliških?

Razlika je seveda očitna. Katoliške medije in SŠK druži eno in isto poslanstvo, to je oznanjanje evangelija. In to je bistvena razlika z vsemi ostalimi mediji. In navodilo apostola Petra, »bodite zmeraj pripravljeni vsakemu dati razlog svojega upanja«, to je pa to, kar druži tiskovni urad z vsemi mediji. Da razlagamo, da smo na voljo tam za vsakršno vprašanje. Je pa seveda treba biti pozoren, ker, ko midva zdaj snemava, je to zdaj v službi evangelija, če se znajdem pred kakšnim drugim mikrofonom, moram pa vklopiti še kakšno varovalko zraven. Ker ni rečeno da gre samo za oznanjevanje evangelija, ampak gre tudi za nabiranje klikov, včasih služi Cerkev tudi kot grešni kozel, včasih so zelo resne teme, na katere je treba dati odgovor ... skratka, z vsakim novinarjem in vsakim medijem posebej, vsaj moj pristop je bil tak do zdaj.

Predvsem dajati odgovore, ko so ti potrebni. To mislim, da je največ, kar lahko storimo. Ker nismo mediji, da bi morali gledati na klike. Jaz sem tam zato, da so dani dobri odgovori na kvalitetna vprašanja.

Tiskovni urad ima kar zahtevno in odgovorno nalogo ...

Tiskovni urad ni medijska hiša, je pa zbirališče in hangar vseh informacij, ki se stekajo in se potem razlagajo in delijo naprej. Mislim, da mora biti tukaj še posebej dobra komunikacija s katoliškimi mediji, pa z vsemi ostalimi ravno tako. Je pa seveda razlika, ker zanimanja katoliškim medijev so vedno drugačna. Če moram v posvetnih medijih večkrat odgovarjati o aferah, ki ljudi bolj zanimajo v današnjem času, je v katoliških medijih to k sreči precej drugače.

Kako vi vidite Cerkev na Slovenskem kot duhovnik in tiskovni predstavnik? Kateri so največji izzivi, na katere bo morala odgovoriti ali že odgovarja?

Na konkretnem nivoju je gotovo ogromno izzivov, jih niti ne bi našteval. Ti se kažejo iz dneva v dan, to je vse od šolstva, financ do odnosa Cerkve do države. Moja trenutna osebna skrb kot duhovnika pa je kredibilnost Cerkve. To me zelo skrbi. Me moti misel, ki se ji sicer ne čudim, da se v anketah o zaupanju, Cerkev znajde zelo nizko. Tukaj ima tiskovni urad še veliko za opraviti. Da se da kredibilno informacijo ob pravem času, ki ljudem potem počasi vrača zaupanje v institucijo Cerkve in navsezadnje v versko skupnost, ki jo predstavljamo. Ta kredibilnost me moti, ampak tu ni nihče osebno kriv, enostavno se je to pojavilo skozi vse te zadeve, ki smo jih dali v zadnjih letih skozi in to bi bilo treba počasi sanirati, oz. se že sanira. To je moja največja skrb.

Kaj pa vprašanja kot so spoštovanje človekovega življenja od spočetja do naravne smrti? Kako želite delovati na tem področju?

To je tako ali tako k sreči moje področje, na ta vprašanja sem odgovarjal že prej. Bom pa verjetno sedaj odgovarjal še večkrat, na področju bioetike in na področju spolne etike. Se pravi, najbolj znana vprašanja so zmeraj povezana z življenjem in celibatom. In točno tako je bilo, takoj po imenovanju sem moral odgovarjati najprej na vprašanje evtanazije, potem pa glede celibata.

Dve zadevi je treba imeti v glavi. Ena je ta, da moramo biti sposobni razumsko in hkrati tudi biblično ter versko utemeljeno razlagati naše stališče. Npr. da posnemamo Jezusa v celibatu je najbolj veljavni argument, ampak ga kritična masa ljudi v sodobnem svetu ne razume. Posebej pri bioetičnih vprašanjih se zmeraj najdejo tudi zelo racionalni momenti, ki jih je treba predstavljati. Se pravi, dati kvaliteten in dober odgovor na dobra vprašanja. Se pa tudi Cerkev skozi njih preverja.

Na drugi strani se je treba zavedati, da so tako kot tisti črvički, ki jih daš na trnek, ki ga vržeš, da se bo ribica ujela in ribica v tem primeru je predstavnik katoliške cerkve. Se pravi, da se bo ujela gor, se jo potegne iz morja in pokaže vsem. Recimo primer, ko sem zdajle odgovarjal o celibatu, sem novinarki povedal, da bom vsekakor odgovoril, samo dajmo razjasniti eno zadevo prej, da mi ni treba razlagati zakaj živim v celibatu. Pri teh temah je zmeraj malo stiskanja v kot, tega se je treba zavedati, pa potem z mirnostjo in kvalitetnimi odgovori in zavedanjem, da je to napihujoč balon, ki poči in ga potem ni nikjer več, v tej dvojnosti delati z mediji, ki jim evangelij ni na prvem mestu.

Na drugi strani se je treba zavedati, da so tako kot tisti črvički, ki jih daš na trnek, ki ga vržeš, da se bo ribica ujela in ribica v tem primeru je predstavnik katoliške cerkve. Se pravi, da se bo ujela gor, se jo potegne iz morja in pokaže vsem.

Kakšne načrte imate?

Sem človek vizije, ampak zelo dolgotrajne. Pridem, pogledam kakšne so moje zadolžitve, potem pa se sproti vidi, kaj je treba popravljati. Ker mi nismo firma, nismo na borzi. Imamo čisto drugačno štetje oz. razumevanje uspešnosti dela. Tako da jaz tukaj ne delam nekih velikih načrtov. Predvsem dajati odgovore, ko so ti potrebni. To mislim, da je največ, kar lahko storimo. Ker nismo mediji, da bi morali gledati na klike. Jaz sem tam zato, da so dani dobri odgovori na kvalitetna vprašanja.

Tudi spletni portal katoliške cerkve je bogat, veliko stvari se najde tam.

Tam so neobdelane informacije. Tam lahko najdejo pridigo škofa v celoti. In zanimivo, tudi osebno si ne bi mislil, da ljudi to zanima, ampak dejansko to berejo in spremljajo.

Kako gledate na sodelovanje z novo generalno tajnico SŠK Mojco Šimenc?

S sestro Mojco se še spoznavava, se veselim sodelovanja. Glede na dosedanje njeno delo, ki sem ga iz Rima bežno videl, so gotovo zbrali pravo osebo za to mesto. Več o tem sodelovanju pa bom lahko povedal, ko se uvedemo v delo in načrtujemo prihodnje aktivnosti.