Rožni venec "orožje za obrambo in rešitev"

Dogodki 07. 10. 2025, 21:52

Na praznik Rožnovenske Matere Božje, 7. oktobra, smo Radio Ognjišče in bratje frančiškani z Brezij med 18. in 21.00 pripravili pri Mariji Pomagaj na Brezjah Dan rožnega venca in na pobudo papeža Leon XIV. molili za mir. V tem času smo zmolili vse štiri dele rožnega venca in obhajali sveto evharistijo, ki jo je ob somaševanju prisotnih duhovnikov vodil škof Maksimilijan Matjaž.

V torek, 7. oktobra 2025, smo iskreno vabili Marijine častilce in zveste molilce rožnega venca na Brezje, da smo se povezali v skupni molitvi vseh delov rožnega venca in češčenju Rožnovenske Matere Božje ter, da se po Mariji še bolj približamo Jezusu, ki je naša pot, resnica in življenje.

Sveti pater Pij je rožni venec imenoval »orožje za obrambo in rešitev, ki nam ga je podarila Marija, da ga uporabimo proti zvijačam peklenskega sovražnika«. Vsem, ki so patru Piju bili blizu, je razlagal: »Če sta Brezmadežna v Lurdu in še bolj brezmadežno Srce v Fatimi vztrajno priporočala molitev rožnega venca, ali morda to ne pomeni, da ima ta molitev izjemno vrednost za nas in za naše čase?«

Zgodovina praznika Rožnovenske Matere Božje

Sredi 16. stoletja je krščanski Evropi grozila muslimanska nevarnost, ki so jo predstavljali turški osvajalci. Leta 1571 so Turki zbrali v Sredozemlju močno ladjevje. Papež Pij V. si je z vsemi močmi prizadeval, da bi krščanski vladarji združili svoje pomorske sile in se Turkom postavili po robu, vse verne ljudi pa je prosil, naj z molitvijo rožnega venca kličejo pomoč Matere božje.

7. oktobra 1571 je prišlo do velike pomorske bitke pri Lepantu, v kateri je bilo turško ladjevje povsem uničeno. Zmago je papež pripisal Marijinemu varstvu, zato je naslednje leto določil, naj se v spomin na ta dogodek 7. oktobra obhaja praznik 'Marije Zmagovalke'. Njegov naslednik Gregor XIII. je spominski dan preimenoval v 'praznik naše ljube Gospe rožnega venca', papež Klemen XII. pa je praznik razširil na vso Cerkev ter ukazal, naj se obhaja na prvo nedeljo v oktobru. Med papeži novejšega časa je molitev rožnega venca najbolj širil Leon XIII. (1878–1903), ki je o njem napisal kar 16 apostolskih pisem in okrožnic, v katerih je toplo priporočal vsakdanjo molitev rožnega venca, mesec oktober pa je razglasil za mesec rožnega venca. Papež sv. Pij X. je leta 1913 določil, da se god rožnovenske Matere božje obhaja stalno 7. oktobra in tako je še zdaj. Tudi papeži tega stoletja so o rožnem vencu veliko govorili in pisali.

Močna spodbuda za gorečo molitev rožnega venca so bila Marijina prikazovanja v Lurdu leta 1858 in zlasti v Fatimi leta 1917.

Papež Janez Pavel II. je 16. oktobra 2002, ob vstopu v 25. leto svoje papeške službe, napovedal 'leto rožnega venca' – od oktobra 2002 do oktobra 2003. Ob začetku leta rožnega venca je tudi napisal apostolsko pismo Rožni venec Device Marije. V tem pismu je papež v molitev rožnega venca uvedel pet novih skrivnosti – skrivnosti svetlobe, ob katerih premišljujemo o Jezusovem delovanju.