Katoliški zdravniki: Ugovor vesti bo padel pod političnimi pritiski

Slovenija 21. 11. 2025, 07:55 Marta Jerebič

Pred referendumom o asistiranem zakonu smo se pogovarjali s predsednikom Združenja katoliških zdravnikov, Janezom Dolinarjem. Med drugim je opozoril, da bi uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja povsem porušila zaupanje med zdravnikom in pacientom, saj bi bolnik vedno dvomil, ali ga zdravnik res zdravi ali ga že odpisuje z asistiranim samomorom kot cenejšo možnost. Meni, da bi ugovor vesti kmalu padel pod političnimi pritiski, kar bi mnoge zdravnike pregnalo iz poklica. Spregovoril pa je tudi o medijski manipulaciji, ki s srce parajočimi zgodbami želijo doseči, da se začnemo bati lastnega trpljenja.

Kako bi se z uveljavitvijo zakona spremenilo zaupanje med zdravnikom in pacientom?

Z morebitno uveljavitvijo zakona bi se zaupanje med zdravnikom in bolnikom povsem zamajalo, mogoče celo porušilo. Bolnik bo hote ali pa nehote razmišljal tudi o tem, ali mu bo zdravnik kdaj ponudil evtanazijo in mu na ta način povedal, da se ga v bistvu ne splača zdraviti, da je za odpis. To medsebojno zaupanje je ključen temelj dobre zdravstvene obravnave in vsakega uspešnega zdravljenja. Sam težko pričakujem, da bo bolnik upošteval navodila in predpisano terapijo, če ne bo imel zaupanje vame. In temu izkušnje iz tujine pritrjujejo. V socialno razviti Kanadi vse pogosteje kot hitrejšo in cenejšo opcijo ponudijo evtanazijo. Zato se ni za čuditi, da sta financiranje in razvoj paliativne medicine tam zastala in da paliativa kot taka stagnira. Nihče si ne želi umreti in v resnici si želijo umreti osamljeni, zapuščeni bolniki. Mislim, da je to največji izziv naše družbe, da je takih ljudi čim manj.

Če bi bil zakon na referendumu potrjen, ali bo ugovor vesti zadoščal za zaščito zdravnikov?

Bojim se, da ne. Ugovor vesti je marsikje v tujini padel pod težo političnih in družbenih pritiskov in po govoricah naj bi bil pripravljen tudi že zakonski predlog za ukinitev tega instituta zdravniške integritete, kar pa je precej zločesta napoved. Zdravniki smo namreč stopili v stroko z željo pomagati, zdraviti, lajšati in to ne glede na politično usmerjenost, svetovnonazorske poglede tako naše kot od bolnika. Nismo pa tukaj, da bi usmrtili bolnike, ki jih ne moremo pozdraviti. Osebno me zelo bodri ta plebiscitarna enotnost zdravniške stroke, ki je zelo odločno proti zakonu. Če je bil do sedaj ugovor vesti bolj redek pojav v stroki, sem prepričan, da bi po sprejetju tega zakona prišlo do množičnega vlaganja ugovorov vesti in žal tudi odhode iz zdravniškega poklica. Tukaj so še posebej družinski zdravniki izrazito izpostavljeni pritiskom in zahtevam po sodelovanju in teh pritiskov noben ugovor vesti nikoli ne obvaruje.

Že v enem prejšnjih intervjujev za naš radio ste primerjali trenutno situacijo v Sloveniji z nacistično Nemčijo, kjer so mediji v nekaj letih normalizirali evtanazijo kot simbol usmiljenja in sočutja. Kako opažate vlogo medijev v današnji referendumski debati in ali vidite podobne vzorce manipulacije z javnim mnenjem?

Vladajoči in vsi glavni mediji so se od lanskega leta naučili, kako je potrebno s čustvenimi članki vzbujati sočutje pri ljudeh in srce parajočimi zgodbami doseči, da se začnemo bati lastnega trpljenja. Vsi ti izrazi, ki jih poslušamo - pomoč pri samomoru, usmiljena smrt, miren odhod v onostranstvo in vsi ti podobni izrazi so nekako samo volk v ovčji preobleki. Tukaj moramo povedati precej jasno - govorimo o medicinskih usmrtitvah in osebno ne vidim posebne razlike med tem, ali si ti tisti, ki je pritisnil na petelina ali si samo nabil puško in jo prinesel prvemu. Glasovanje za ta zakon je po mojem mnenju soglašanje in sodelovanje pri vseh medicinskih usmrtitvah in zato ne morem razumeti, da katerikoli zdravnik ali katoličan to lahko podpira. In mislim, da je tukaj jasno: Dolžnost državljanov je, da na referendumu glasujejo proti in jasno povedo politiki, da je končno potrebno urediti zdravstvo, čakalne dobe, paliativno oskrbo, ne pa iskati cenejših in lažjih možnosti.

Zdrušenje katoliških zdravnikov je svoje argumente proti zakonu strnilo v pet ključnih točk:

• Zakon omogoča zastrupitev bolnikov brez njihovega podpisa, kar odpira vrata zlorabam in pritiskom na ranljive, kot so starejši in bolni v naši skupnosti.
• Mrliški oglednik mora lagati o vzroku smrti, dokumentacija pa se uniči po 5 letih – to ni v skladu z resnico in pravičnostjo, ki jo učimo v Cerkvi.
• Izkušnje iz tujine nas učijo, da se razvoj in financiranje paliativne oskrbe poslabša po uvedbi takega zakona, kar odvrača od sočutne skrbi za trpeče.
• Zakon nasprotuje etiki "ne škoduj" in krščanski ljubezni do bližnjega; zdravniki postanejo sostorilci pri usmrtitvi, kar ruši zaupanje v medicino.
• Izkušnje iz Belgije in Nizozemske kažejo na postopno širitev samomora z medicinsko pomočjo na otroke in duševno bolne – kultura smrti, ki ogroža naše najbolj ranljive.