Darko Đurić | (foto: Anže Malovrh / STA)
Razmislek Darka Đurića, ali je res nujno promovirati končanje življenja
Slovenija | Rok Mihevc
Upokojeni slovenski paraolimpijski plavalec Darko Đurić je na svojem Facebook profilu objavil razmišljanje o odnosu do življenja. Spodbuja, da iščemo rešitve, kako ljudem pomagati v stiski, ne pa se jih znebiti po čim krajšem in cenejšem postopku.
Sem vesel in hvaležen, da sem bil rojen in vzgojen še v času, ko so ljudje brezpogojno in brez računice kaj se splača in kaj ne, bili pripravljeni dati priložnost nebogljenemu fantku brez nog in roke in mu tako omogočili, da je uspel.
No, mogoče bo pa tega človeka nekega dne malo bolj bolel kolk in se mu bo spodobilo prišepniti uho, da je njegovo življenje prevelik strošek, razlog za odhod v večna lovišča pa "neznosna bolečina" (močno upam, da mi o tem res ne bo treba tehtati).
In ko človeško življenje postane predmet računice in tudi ideološke razprave, je čas da se kot družba, skupnost malo zamislimo in pogledamo izven okvirjev naših prepolnih ritk, ter bolj kot o bližnjicah razmišljamo in iščemo rešitve, kako ljudem v stiski pomagati, ne pa še jih znebiti po čim krajšem možnem postopku (in cenejšem).
In nočem, da je ta objava predmet ideološkega razpravljanja, temveč bolj v razmislek, ali je res nujno promovirati končanje življenja (na drugi strani tudi to, da se življenju ne da niti priložnosti), ali je pač mogoče kakšen v korupciji izgubljen evro nameniti v bolj humane in dolgoročno bolj vzdržne sistemske rešitve.
Nisem za leve ali desne, sem pa za življenje.
