Friderik Irenej Baraga bo lahko nadaljeval svoje misijonsko poslanstvo tako, kot si je želel.
Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.
Naj molitev svetega Frančiška tudi nas danes pripravi za ogenj Svetega Duha: »Vsemogočni, večni, pravični in usmiljeni Bog, daj nam ubogim, da bomo zaradi tebe delali, kar vemo, da hočeš, in vedno hoteli, kar je tebi všeč; da bomo notranje očiščeni, ...
V oddaji smo se spomnili na pokojnega duhovnika, vzgojitelja mladih in ustanovitelja Gibanja Pot Vinka Kobala, ki je umrl pred 25 leti. Njemu v čast bo v Stržišču posvečen tudi poseben spominski dogodek, o katerem je za naš radio spregovoril župnik v Podnanosu Tomaž Kodrič.
Posnetek pogovora z misijonarko s. Vido Gerkman, ki deluje v Albaniji.
V oddaji ste slišali pogovor z župnikom slovenske župnije v Stuttgartu, dr. Zvonetom Štrubljem, ki se je od 13. do 17. maja udeleževal nemškega katoliškega shoda v Würzburgu.
Kaj koalicijska pogodba desnosredinskih strank pravi o kmetijstvu in še o drugih drugih aktualnih temah kmetijskega področja. Pa vabilo na prikaz delovanja hribovske kmetijske in gozdarske mehanizacije na Kmetiji Renko v Leskovcu nad Šentjanžem.
Nedelja, cerkveni tednik naših rojakov, letos praznuje stoletnico in ima velik pomen za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem. 100-letnica Nedelje je bila v središču nedavne dvojezično oblikovane novinarske konference v škofijski palači v Celovcu. Govorili so: škof Jože Marketz, izdajatelj tednika Janko Krištof in njegov glavni urednik Vincenc Gotthardt. Svoj pogled na tednik je predstavila tudi zunanja sodelavka Monika Novak Sabotnik. Vse te je slišati v oddaji. Nedelja je izjemna v več pogledih. To je tednik, ki je preživel nevihte časa in je eden redkih v Avstriji, ki ima tako dolgo tradicijo, berejo jo že štiri generacije. Tudi v časih individualizma in digitalizacije ustvarja skupnost, predstavlja tako povezavo s slovensko narodno skupnostjo kot s Katoliško Cerkvijo na Koroškem. Njena posebnost je, da odraža jezikovno, kulturno in umetniško ustvarjalnost slovenske skupnosti. Odlikujejo jo novinarska kakovost, verodostojnost in privlačna grafična zasnova. Že pred leti so postali vidni in navzoči v svetovnem spletu, zdaj pa tudi z mladimi ustvarjajo povezave na področju družbenih omrežij. Škof Marketz je v izjavi zapisal: Zaskrbljujoče stanje današnjega sveta nam narekuje, da ostaja poglobljeno iskanje miru in sožitja v luči evangelija naša trajnostna naloga. V prvi številki Nedelje 1926 je zapisana spodbuda in želja bralki in bralcu, da bi »tvoje srce vselej bilo polno svetega miru«. Naj nam Nedelja tudi v prihodnje pomaga pri iskanju tega miru za ta naš svet.
Na rednem spomladanskem srečanju narodnih voditeljev Jezuitskega združenja za begunce JRS v Evropi, ki je potekalo v Madridu v Španiji, so govorili o stanju in delu jezuitov v Evropi, o sodelovanju z laiki ter o njihovi identiteti. Poudarjen je bil pomen sodelovanja med jezuiti in laiki. Večino časa so posvetili različnim projektov, ki trenutno potekajo v Madridu in po Evropi. Najpomembnejši projekt je pomoč beguncem v Ukrajini in ukrajinskem beguncem po Evropi. Letos bo tudi kampanja za trpeče v Ukrajini z naslovom »One proposal oziroma Ena pobuda. O tem je v oddaji več povedal p. Robin Schweiger, direktor JRS Slovenija. Predstavili smo še letno poročilo Centra Astalli iz Rima za leto 2025.
V oddaji Moja zgodba smo objavili odlomke predavanja dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, ki je bil v okviru Matičinega cikla predavanj z naslovom Pozabljena zgodovina v soboto, 16. maja 2026, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani!
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo pozornost namenili izgorelosti, ki je kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti. Svojo izkušnjo nam je predstavila grafična oblikovalka in ilustratorka Vida Igličar, ki se je z izgorelostjo srečala pri svojih 26-ih letih. Z nami je delila spoznanja, ki jih je izgorelost prinesla v njeno življenje, delila načine okrevanja, spregovorila pa tudi o tem, kako živi danes.
Spoznali smo življenjsko zgodbo frančiškana p. mag. Cirila Božiča. Redu manjših bratov se je pridružil že v dijaških letih, kmalu po novi maši leta 1980 pa je odšel v Avstralijo, kjer je med rojaki v Sydneyju opravljal duhovniško, kulturno in socialno poslanstvo s presledki skoraj tri desetletja. Prav toliko let je minilo tudi od zgodovinskega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Naš gost je zato obudil spomin tudi na papežev postanek pri Mariji na Brezjah, spregovoril pa je še o svoji strasti do letenja in o vožnji s solarnimi dirkalniki skozi puščavo.
V oddaji smo se spomnili na pokojnega duhovnika, vzgojitelja mladih in ustanovitelja Gibanja Pot Vinka Kobala, ki je umrl pred 25 leti. Njemu v čast bo v Stržišču posvečen tudi poseben spominski dogodek, o katerem je za naš radio spregovoril župnik v Podnanosu Tomaž Kodrič.
V oddaji ste slišali pogovor z župnikom slovenske župnije v Stuttgartu, dr. Zvonetom Štrubljem, ki se je od 13. do 17. maja udeleževal nemškega katoliškega shoda v Würzburgu.
Ritem je del našega vsakdana, saj ga denimo oblikuje že enakomerno bitje našega srca. Preden so ustvarili prvo melodijo, so ljudje udarjali ob kamen, les in lastna telesa ter tako iskali zvok in ritem. Danes ta prastari impulz živi naprej tudi v rokah vrhunskih glasbenikov. Eden takih je akademski glasbenik, profesor tolkal Jaka Strajnar, ki je tudi avtor številnih strokovnih knjig in priročnikov ter glasbenih del.
Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.
Podoba Marije matere, ki pod plaščem varuje vse, ki se k njej zatečejo, izvira iz relikvije Marijinega plašča, ki naj bi varoval Konstantinopel, kamor je bil iz Svete dežele prinešen že v petem stoletju ...
Bezeg (šabesa, sirup, ocvrti cvetovi, za čaj) [1], češnje [11], kislina in limone pri pijači iz bezga [14], juha in rižota iz špargljev [23], jagodov sladoled [27], zakaj se biskvit prime peki papirja [31] ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Je kruh bananin ali bananov? Je sok breskvin ali breskov? Jezikovno je te kulinarične dileme osvetlil prof. dr. Hótimir Tivádar.
V Narodni galeriji je na ogled razstava Fragmenti preteklosti - snete srednjeveške poslikave iz Crngroba in z Vrzdenca. V galeriji z razstavo obeležujejo 100- in 90-letnico posegov na pomembnih spomenikih srednjeveškega stenskega slikarstva v Sloveniji.
Podoba Marije matere, ki pod plaščem varuje vse, ki se k njej zatečejo, izvira iz relikvije Marijinega plašča, ki naj bi varoval Konstantinopel, kamor je bil iz Svete dežele prinešen že v petem stoletju ...
Komentar urednika Roka Čakša je tokrat o politični vrnitvi Janeza Janše z naslovom Janez Janša kot Bruce Willis v Umri pokončno 4. Bo tokrat »umiral« za prave cilje? V njem avtor razmišlja o Janševem političnem povratku, pričakovanjih četrte vlade in izzivih, ki čakajo novo koalicijo.
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil gost p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o praznovanjih prvih obhajil in birm, ko kristjani kar pozabimo na siceršnje tegobe in izzive našega časa. Prav tako se bomo dotaknili prve okrožnice papeža Leona XIV. »Magnifica humanitas - Čudovito človeštvo«, ki govori o socialnih izzivih in o izzivih umetne inteligence.
V mesecu maju smo. Ob vaških znamenjih ali križih, v podružnicah in župnijskih cerkvah se zbiramo k šmarnicam, tej lepi slovenski majski pobožnosti. To nedeljo, 31. maja 2026, bodo pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem tradicionalne Slovenske šmarnice. Katoliška akcija in Dušnopastirski urad celovške škofije jih pripravljata že več kot četrt stoletja. Praznovanje se začenja s sveto mašo, nadaljuje z duhovnim koncertom in zaključi s šmarnicami. Letos bo romarsko mašo daroval dekan Janko Krištof. Sodeloval bo APZ svete Cecilije iz Ljubljane, ki ga vodi Miha Zupanc Kovač, na orgle bo igrala Ana Kresal. Zbor bo sodeloval tudi na koncertu duhovnih pesmi, kjer se mu bo pridružila Skupina Akzent iz Ledinc, ki jo vodi Anica Lesjak-Ressmann, Šmarnično pobožnost bo vodil dekan Jurij Buch. To nedeljo se bodo torej pri Mariji v najstarejši romarski cerkvi našega naroda v molitvi in pesmi združili s sončne in senčne strani Karavank.
Kaj koalicijska pogodba desnosredinskih strank pravi o kmetijstvu in še o drugih drugih aktualnih temah kmetijskega področja. Pa vabilo na prikaz delovanja hribovske kmetijske in gozdarske mehanizacije na Kmetiji Renko v Leskovcu nad Šentjanžem.
Bezeg (šabesa, sirup, ocvrti cvetovi, za čaj) [1], češnje [11], kislina in limone pri pijači iz bezga [14], juha in rižota iz špargljev [23], jagodov sladoled [27], zakaj se biskvit prime peki papirja [31] ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Nedelja, cerkveni tednik naših rojakov, letos praznuje stoletnico in ima velik pomen za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem. 100-letnica Nedelje je bila v središču nedavne dvojezično oblikovane novinarske konference v škofijski palači v Celovcu. Govorili so: škof Jože Marketz, izdajatelj tednika Janko Krištof in njegov glavni urednik Vincenc Gotthardt. Svoj pogled na tednik je predstavila tudi zunanja sodelavka Monika Novak Sabotnik. Vse te je slišati v oddaji. Nedelja je izjemna v več pogledih. To je tednik, ki je preživel nevihte časa in je eden redkih v Avstriji, ki ima tako dolgo tradicijo, berejo jo že štiri generacije. Tudi v časih individualizma in digitalizacije ustvarja skupnost, predstavlja tako povezavo s slovensko narodno skupnostjo kot s Katoliško Cerkvijo na Koroškem. Njena posebnost je, da odraža jezikovno, kulturno in umetniško ustvarjalnost slovenske skupnosti. Odlikujejo jo novinarska kakovost, verodostojnost in privlačna grafična zasnova. Že pred leti so postali vidni in navzoči v svetovnem spletu, zdaj pa tudi z mladimi ustvarjajo povezave na področju družbenih omrežij. Škof Marketz je v izjavi zapisal: Zaskrbljujoče stanje današnjega sveta nam narekuje, da ostaja poglobljeno iskanje miru in sožitja v luči evangelija naša trajnostna naloga. V prvi številki Nedelje 1926 je zapisana spodbuda in želja bralki in bralcu, da bi »tvoje srce vselej bilo polno svetega miru«. Naj nam Nedelja tudi v prihodnje pomaga pri iskanju tega miru za ta naš svet.
V oddaji Moja zgodba smo objavili odlomke predavanja dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, ki je bil v okviru Matičinega cikla predavanj z naslovom Pozabljena zgodovina v soboto, 16. maja 2026, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani!
V Narodni galeriji je na ogled razstava Fragmenti preteklosti - snete srednjeveške poslikave iz Crngroba in z Vrzdenca. V galeriji z razstavo obeležujejo 100- in 90-letnico posegov na pomembnih spomenikih srednjeveškega stenskega slikarstva v Sloveniji.
Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.
Nek čuden paradoks je, če primerjamo psalmistove besede, ki smo jih slišali v naslovu, z vsemi poročili o trpljenju in križu in strmi poti, ki vodi v nebesa. Frančišek je skoraj utelešal to nenavadno, čudno in čudežno dvojnost, saj je v skrajni odpovedi veliko trpel ...
V Svetovalnici se nam je pridružil psihoterapevt dr. Bogdan Polajner, s katerim smo se pogovarjali o zasvojenosti med mladimi, kako se razvija, kako se zdravi in predstavil tudi priročnik, ki izide poleti in bo na več kot 500 straneh v pomoč predvsem terapevtom, saj se posveča celostnemu boju z zasvojenostjo. Z delovnim zvezkom pa se bodo spoprijeli tudi tisti, ki prepoznavajo zasvojenosti pri sebi.
Daca Perne je predsednica kulturnega društva Tabor Podbrezje, kjer so izdali monografijo o duhovniku Janezu Riharju, v pogovoru je povabila tudi na postavitev znamenite slike Ivane Kobilce v naravi, ob sto letnici od njene smrti. Ob tem so spletli dolgo verigo iz cvetja, kot je prikazana na Ivanini znameniti sliki.
Ob ponovni umestitvi slike Vittoreja Carpaccia: Marija z detetom v Piranu je vodstvo samostana prišlo na idejo, da bi obnovili tudi glasbeno dediščino posvečeno Mariji. Tako je ohranjevalka pesemskega izročila in ljudske glasbe Ljoba Jenče pripravila koncert Marijinih pesmi, ki bo izveden v spremstvu lutnje Izidorja Erazma Grafenauerja v nedeljo, 31. maja, ob 11h, v cerkvi minoritskega samostana sv. Frančiška v Piranu.
Nek čuden paradoks je, če primerjamo psalmistove besede, ki smo jih slišali v naslovu, z vsemi poročili o trpljenju in križu in strmi poti, ki vodi v nebesa. Frančišek je skoraj utelešal to nenavadno, čudno in čudežno dvojnost, saj je v skrajni odpovedi veliko trpel ...
Za tokratno oddajo smo še enkrat odprli knjigo Boba Goffa, ki iz osebnih izkušenj predstavi, kako lahko izkoristimo dan v polnosti, znotraj odnosov do sebe in do drugih, uglašeni na najvišjo vrednoto ljubezni do sebe in bližnjega.
NAPOVEDNIK
Spletna stran državnega arhiva v Gorici, ki hrani dokumente sodišč iz časa pred priključitvijo Italiji in dokumente italijanskih perifernih uradov, je po novem na voljo tudi v slovenščini. S tem želijo nuditi učinkovitejšo podporo slovensko govorečim uporabnikom in olajšati iskanje informacij, so sporočili na omrežju Facebook. Kot so še zapisali, želijo s spletno stranjo v slovenščini in novo grafično podobo zagotoviti bolj dostopno, jasno in vključujočo izkušnjo brskanja, s čimer bodo pomagali odpraviti fizične in jezikovne ovire. Državni arhiv v Gorici deluje od leta 1964, opravlja pa dejavnosti, povezane z zaščito, upravljanjem, valorizacijo in promocijo ohranjene kulturne dediščine. Pri tem javnosti zagotavlja širši dostop do kulturne dediščine, shranjene v arhivu.
Po binkoštni nedelji smo v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem povezali sposobnost tudi našega širšega razumevanja v medsebojnih odnosih. Vsak od nas govori svoj jezik, besede lahko vsak razume nekoliko po svoje, vsak drugače prevaja odzive drugih ... V oddaji je dr. Ramovš razmišljal in spodbujal, kako važno se je učiti takšne naravnanosti.
Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 28. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil gost p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o praznovanjih prvih obhajil in birm, ko kristjani kar pozabimo na siceršnje tegobe in izzive našega časa. Prav tako se bomo dotaknili prve okrožnice papeža Leona XIV. »Magnifica humanitas - Čudovito človeštvo«, ki govori o socialnih izzivih in o izzivih umetne inteligence.
V Svetovalnici se nam je pridružil psihoterapevt dr. Bogdan Polajner, s katerim smo se pogovarjali o zasvojenosti med mladimi, kako se razvija, kako se zdravi in predstavil tudi priročnik, ki izide poleti in bo na več kot 500 straneh v pomoč predvsem terapevtom, saj se posveča celostnemu boju z zasvojenostjo. Z delovnim zvezkom pa se bodo spoprijeli tudi tisti, ki prepoznavajo zasvojenosti pri sebi.
Ob ponovni umestitvi slike Vittoreja Carpaccia: Marija z detetom v Piranu je vodstvo samostana prišlo na idejo, da bi obnovili tudi glasbeno dediščino posvečeno Mariji. Tako je ohranjevalka pesemskega izročila in ljudske glasbe Ljoba Jenče pripravila koncert Marijinih pesmi, ki bo izveden v spremstvu lutnje Izidorja Erazma Grafenauerja v nedeljo, 31. maja, ob 11h, v cerkvi minoritskega samostana sv. Frančiška v Piranu.
Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.
»Naj polje v Tvojem varstvu, Mati, spi in oče, mama, bratje, vas domača!« Moj glas z zvonjenjem zliva se v prošnjò: »Kraljica, čuvaj nas in to zemljò ...« Stihi blaženega Lojzeta Grozdeta so preroško napovedali njegovo mučeništvo, ki je na nek način skupno vsem svetnikom ...
V Svetovalnici nas je zanimalo, kaj je permakultura, zakaj je koristna, kako vpliva na zatiranje škodljivcev, kako vpliva na boj s podnebnimi spremembami (suše, neurja...) in ali permakultura zahteva veliko sprememb v načinu razmišljanja in dela? Na vprašanja je odgovarjal Slavko Turšič z Dražice pri Borovnici, ljubiteljski sadjar in strastni biodinamik, ki svoje znanje in izkušnje pogosto deli z drugimi.
Uporaba aplikacije Veš, kaj ješ? nam omogoča skeniranje številnih prehranskih izdelkov, in pokaže vsebnost nasičenih maščob, sladkorja in soli. Olajša nam odločitev, kaj kupiti in kar raje pustiti v trgovini, pravi dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko, ki skrbi tudi za portal prehrana.si
Začenjajo se 33. Šentviški dnevi katerih rdeča nit je 100 letnica hrama kulture - Ljudskega doma v Šentvidu.
»Naj polje v Tvojem varstvu, Mati, spi in oče, mama, bratje, vas domača!« Moj glas z zvonjenjem zliva se v prošnjò: »Kraljica, čuvaj nas in to zemljò ...« Stihi blaženega Lojzeta Grozdeta so preroško napovedali njegovo mučeništvo, ki je na nek način skupno vsem svetnikom ...
Komentar z naslovom »51« - na temo podpore novemu predsedniku vlade Janezu Janši v Državnem zboru - je pripravil Peter Avsenik.
8V oddaji bomo govorili o enem najbolj spornih infrastrukturnih projektov v Sloveniji – kanalu C0. Kako daleč je projekt, katere nepravilnosti in odprta vprašanja spremljajo njegovo gradnjo ter kakšne posledice bi lahko imel za pitno vodo Ljubljančanov? Gosta oddaje bosta mestni svetnik Aleš Primc in odvetnik Klemen Golob. Vabljeni k poslušanju ob 17h.
Prenos maše iz mariborske stolnice ob 30. obletnici obiska papeža Janeza Pavla II. v Mariboru. Mašo bo daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Pri maši bo prepeval študentski zbor Vdih.
V igrah Moj jezik, Moje življenje, Moja glasba in Rumene zgodbe se bosta v medgeneracijskem kvizu pomerila upokojenka, ki je zdaj tudi zeliščarka in čebelarka, Bernarda Korošec iz Mozirja ter mladi amaterski fotograf Domen Merslavič iz Šentjurja pri Celju. Oddaja bo še zadnja pred poletjem, saj se potem odpravlja na počitnice.
Mineva sto let od smrti Srečka Kosovela. Za seboj je pustil osupljiv opus. Nekaterim njegovim pesmim bomo prisluhnili v tokratnem Otoku.
V Svetovalnici nas je zanimalo, kaj je permakultura, zakaj je koristna, kako vpliva na zatiranje škodljivcev, kako vpliva na boj s podnebnimi spremembami (suše, neurja...) in ali permakultura zahteva veliko sprememb v načinu razmišljanja in dela? Na vprašanja je odgovarjal Slavko Turšič z Dražice pri Borovnici, ljubiteljski sadjar in strastni biodinamik, ki svoje znanje in izkušnje pogosto deli z drugimi.
Začenjajo se 33. Šentviški dnevi katerih rdeča nit je 100 letnica hrama kulture - Ljudskega doma v Šentvidu.
Želite biti srečni? Začnite polniti duhovno posodo v svoji notranjosti. Želite biti popolni? Nehajte posnemati popolnejše od vas, poiščite pot, ki je namenjena samo vam ...
Saša Obranovič ustvarja sladke dobrote in z njimi - ne glede na vremenske razmere in priložnosti, razveseljuje sladkosnede. S svojo mobilno slaščičarno je popestrila tudi festivalsko dogajanje na Ritmu srca.
Muzejsko društvo Škofja Loka vabi na vsakoletno spominsko slovesnost z naslovom PASIJONKE - pesmi o trpljenju v vojni in miru, ki bo v petek, 29. maja, ob 20. uri ob cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu.. Tokrat bodo v znamenju poezije svetniškega duhovnika Filipa Terčelja ob 80-letnici njegove mučeniške smrti.
Želite biti srečni? Začnite polniti duhovno posodo v svoji notranjosti. Želite biti popolni? Nehajte posnemati popolnejše od vas, poiščite pot, ki je namenjena samo vam ...
Ob nedavnem Ritmu srca avtor razmišlja o močni povezovalni in duhovni vlogi sodobne krščanske glasbe, ki skozi skupno petje združuje različne generacije in mladim približuje vero. Ob tem poudarja, da mladi tudi danes iščejo iskrena in smiselna sporočila, do njihovih src pa lahko pogosto pridemo prav prek glasbe.
Mag. Marjetka Malkovec Debevec je etnologinja in zgodovinarka, kustosinja v Slovenskem šolskem muzeju, ki je prejel nagrado »Slovenski muzej leta« na Dan muzejev, 18. maja, za dolgoletno predano delo na področjih, ki pomembno soustvarjajo širši kulturni prostor.
Prenos maše iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija pomagaj na Brezjah.
V oddaji Pogovor o smo govorili o enem najbolj spornih infrastrukturnih projektov v Sloveniji – kanalu C0. Kako daleč je projekt, katere nepravilnosti in odprta vprašanja spremljajo njegovo gradnjo ter kakšne posledice bi lahko imel za pitno vodo Ljubljančanov? Gosta oddaje sta bila mestni svetnik Aleš Primc in odvetnik Klemen Golob.
Mag. Marjetka Malkovec Debevec je etnologinja in zgodovinarka, kustosinja, muzejska svetnica in vodja razstavnega projekta v Slovenskem šolskem muzeju, ki je prejel nagrado »Slovenski muzej leta« na Dan muzejev, 18. maja, za dolgoletno predano delo na področjih, ki pomembno soustvarjajo širši kulturni prostor.
V igrah Moj jezik, Moje življenje, Moja glasba in Rumene zgodbe sta se v medgeneracijskem kvizu pomerila upokojenka, ki je zdaj tudi zeliščarka in čebelarka, Bernarda Korošec iz Mozirja ter mladi amaterski fotograf Domen Merslavič iz Šentjurja pri Celju.
Muzejsko društvo Škofja Loka vabi na vsakoletno spominsko slovesnost z naslovom PASIJONKE - pesmi o trpljenju v vojni in miru, ki bo v petek, 29. maja, ob 20. uri ob cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu.. Tokrat bodo v znamenju poezije svetniškega duhovnika Filipa Terčelja ob 80-letnici njegove mučeniške smrti.
Nekoliko spremenjene besede stotnika, ki je Jezusa prosil, da bi ozdravil služabnika, izgovarjamo pri vsaki maši: »Nisem vreden, da prideš k meni, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.« Zakaj bi ne bili vredni ...
Status Quo je angleška boogie rock zasedba, ki je nastala leta 1962 pod imenom The Spectres. Ustanovila sta jo sošolca Francis Rossi (ki se je rodil na današnji dan leta 1949) in Alan Lancaster. Leta 1967 so postali The Status Quo (in takrat se jim je pridružil kitarist Rick Parfitt). Skozi desetletja trajajočo kariero je skupina ustvarila prepoznaven ritem in nanizala ogromno uspešnic - tudi In the Army Now leta 1986 ...
Ta dva pojma sta seveda pomembna, saj povesta, do kdaj je nekaj hrana že primerna za uživanje, ali jo lahko uživamo še po napisanem datumu, pojasnjuje dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko.
S sobotnim koncertom zasedbe Perpetuum Jazzile se bo začel 26. Kulturni poletni festival Studenec, ki bo letos prinesel dvanajst izjemnih koncertno-gledaliških dogodkov ter domačo gledališko predstavo Hábakuk.
Nekoliko spremenjene besede stotnika, ki je Jezusa prosil, da bi ozdravil služabnika, izgovarjamo pri vsaki maši: »Nisem vreden, da prideš k meni, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.« Zakaj bi ne bili vredni ...
dr. Igor Bahovec, sociolog
Status Quo je angleška boogie rock zasedba, ki je nastala leta 1962 pod imenom The Spectres. Ustanovila sta jo sošolca Francis Rossi (ki se je rodil na današnji dan leta 1949) in Alan Lancaster. Leta 1967 so postali The Status Quo (in takrat se jim je pridružil kitarist Rick Parfitt). Skozi desetletja trajajočo kariero je skupina ustvarila prepoznaven ritem in nanizala ogromno uspešnic - tudi In the Army Now leta 1986 ...
Prenos maše iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija pomagaj na Brezjah.
Tokratni pogovor se bo vrtel okrog knjige ’Frančišek Asiški na filmskem platnu’, ki je izšla v teh dneh. Gost bo njen avtor, ki je velik poznavalec tako Frančiška kot filmskega sveta in njegove govorice, pater Andraž Arko.
Poslušali bomo utrinke z dogajanja tekmovanja za mlade dijaške podjetnike, ki se je sredi maja odvil na Gospodarski zbornici Slovenije. Zmagalo je podjetje Eneruji. Zbrane sta med drugim nagovorila direktorica Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih Maja Juršić in soustanovitelj podjetja Astra AI Klemen Selaković.
Za tokratno oddajo smo še enkrat odprli knjigo Boba Goffa, ki iz osebnih izkušenj predstavi, kako lahko izkoristimo dan v polnosti, znotraj odnosov do sebe in do drugih, uglašeni na najvišjo vrednoto ljubezni do sebe in bližnjega.
S sobotnim koncertom zasedbe Perpetuum Jazzile se bo začel 26. Kulturni poletni festival Studenec, ki bo letos prinesel dvanajst izjemnih koncertno-gledaliških dogodkov ter domačo gledališko predstavo Hábakuk.
Položimo srčno vdani pred Marijo, rožo, zbrani, križe in skrbi, vse, kar nas teži, svoji dobri Materi.
Tako pojemo v drugi kitici majniške pesmi in čakamo, da bodo skrbi izpuhtele ...
Otroci boste lahko preko telefonske zveze delili, po čem ste si najbolj zapomnili letošnje šmarnice. Med drugim pa nas bosta v studiu obiskala mladi nadarjeni tolkalist Tomaž Sečnik in njegov mentor Žiga Brlek.
Položimo srčno vdani pred Marijo, rožo, zbrani, križe in skrbi, vse, kar nas teži, svoji dobri Materi.
Tako pojemo v drugi kitici majniške pesmi in čakamo, da bodo skrbi izpuhtele ...
Prenos maše iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija pomagaj na Brezjah.
V Sobotnem duhovnem večeru bo najprej čas za duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Peter Štumpf. Sledile bodo 1. večernice praznika Svete Trojice. Z molitvijo rožnega venca se bomo spomnili vseh mladih, ki bodo v teh dneh zaključevali šolsko leto, nekateri pa bodo opravljali maturo. Naj jih spremlja in podpira Sveti Duh. Mariji v čast bomo zapeli litanije in jo prosili njenega varstva.