V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče boste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Nadaljevali bomo s prvimi nedeljskimi večernicami in rožnim vencem, ki ga bomo molili v zahvalo Bogu za vse dobrote, ki nam jih podarja, in bližnjim, ki bogatijo naše življenje. Sledila bo Radijska kateheza. Odpuščanje je najprej notranja odločitev posameznika. Ko pa se odnos med sprtima oseba obnovi, govorimo o spravi. Ker smo na tem področju vse življenje učenci, nam bosta Danica Gonza in Ute Bender v radijski katehezi Zdravilna beseda s pomočjo Svetega pisma ter človeških spoznanj pojasnili razliko med odpuščanjem, opravičilom in spravo.
Friderik se je poslovil od Rima. Kam ga je vodila pot naprej in kako se je vila.
Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.
»Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje.« (Mt 25,4)
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
Nekoč je ribič svetemu Frančišku, iz pobožnosti, ponudil ptico: »Hvaležno jo je sprejel in ji z razprtimi rokami pustil, da odleti. Ptica pa kar ni hotela odleteti, zato je s pogledom, uprtim v nebo, dolgo molil ...
Oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je bila na zahvalno nedeljo priložnost, da s hvaležnim pogledom spremljamo dogajanje v naši Cerkvi in odkrivamo znamenja upanja, ki jih Bog po ljudeh seje med nas. Tako smo prisluhnili povzetku pisem slovenskih škofov, slišali pa smo tudi, kaj je lovcem na srce pri sveti maši ob godu svetega Huberta položil na srce mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Spomnili smo tudi na praznika vseh svetih in vernih rajnih.
Ravnatelj misijonov Gregor Bregar se je vrnil z obiska misijonske Etiopije, s. Urša Marinčič pa se oglaša iz Ugande.
Slišali ste pogovor s predsednikom Slovenske škofovske konference, novomeškim škofom Andrejem Sajetom, ki se je konec oktobra v Salzburgu udeležil srečanja Sveta evropskih škofovskih konferenc. Govorili so o identiteti duhovnika v današnjem svetu.
Maševal je Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval mladinski pevski zbor župnije Idrija, ki ga vodi Barbara Jeram.
Povabili smo na strokovni posvet o prihodnosti in optimizaciji gospodarjenja v zasebnih gozdovih, ki ga je predstavil Mihael Koprivnikar, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Naša gostja pa je bila tudi mag. Tatjana Čop, urednica Glasa Dežele.
»Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje.« (Mt 25,4)
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.
V oddaji Moja zgodba bomo objavili tri predavanja iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prisluhnili boste lahko akademiku dr. Janezu Juhantu, ki se je dotaknil predvsem krščanskih korenin slovenskega naroda, mag. Juriju Pavlu Emeršiču, ki je spregovoril o zgodovini in šolstvu ter dr. Matevžu Tomšiču, ki se je posvetil predvsem medijski sliki Slovenije.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije letos praznuje dve pomembni obletnici: 25. obletnico izvajanja socialnovarstvenega programa Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih ter 25. obletnico izhajanja revije RIKOSS. V oddaji, ki so jo popestrili glasbeni utrinki s prireditve Pesem vidi dlje, smo gostili tudi Marjanco Mandl, ki je na letošnjem kuharskem tekmovanju slepih in slabovidnih dosegla odlično tretje mesto.
Na Martinovo soboto smo obiskali čudovit košček naše domovine, kjer na gričih posejanih z vinogradi vinska trta daje sladko grozdje, pridni ljudje pa iz njega že stoletja pridelujejo odlična vina.Spoznali smo družinsko zgodbo, ki zaznamuje Domačijo Jarc. Z nami sta bili mama in hči, Milenka in Jerneja Marko.
Oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je bila na zahvalno nedeljo priložnost, da s hvaležnim pogledom spremljamo dogajanje v naši Cerkvi in odkrivamo znamenja upanja, ki jih Bog po ljudeh seje med nas. Tako smo prisluhnili povzetku pisem slovenskih škofov, slišali pa smo tudi, kaj je lovcem na srce pri sveti maši ob godu svetega Huberta položil na srce mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Spomnili smo tudi na praznika vseh svetih in vernih rajnih.
Slišali ste pogovor s predsednikom Slovenske škofovske konference, novomeškim škofom Andrejem Sajetom, ki se je konec oktobra v Salzburgu udeležil srečanja Sveta evropskih škofovskih konferenc. Govorili so o identiteti duhovnika v današnjem svetu.
Predstavljajte si: hladen jesenski večer, zavetje toplega doma, vse je že opravljeno, nikamor se vam ne mudi, skodelica toplega čaja, udoben naslanjač in ... zgodba enega slovenskih klasikov. Za čaj poskrbite sami, zgodbo pa vam bo prinesel Marjan Bunič.
Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.
Ste kdaj brali knjigo Modrosti? Edinstvena je. V enem samem odstavku pomete z »modrostjo tega sveta« in s kapljico cinizma obilno zalije dvom ...
Jedi za god sv. Martina (mlinci, dušeno rdeče/sladko zelje), pečenje race [15], sladica iz skute in sadja [18], pečena gosja bedra [25], skorja pri peki kruha poči [28] ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
V zadnjih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hotimirja Tivadarja. Tokrat o različnem izgovoru črke v.
V minutah za kulturo boste slišali povabilo na koncert, ki ga organizira Slovensko zdravniško društvo in bo osvečen izjemnemu zdravniku, kirurgu in laičnemu misijonarju dr. Janezu Janežu. Na dogodek, ki bo v nedeljo 15. novembra v ljubljanski stolnici nas bosta povabila dirigent in organist Gregor Klančič in zdravnik, glasbenik saksofonist Andrej Omejc.
Ste kdaj brali knjigo Modrosti? Edinstvena je. V enem samem odstavku pomete z »modrostjo tega sveta« in s kapljico cinizma obilno zalije dvom ...
Rok Čakš v komentarju odpira vprašanje politične odgovornosti in doslednosti ljubljanskih volivcev. Ob spornih primerih, ki so zaznamovali županovanje Zorana Jankovića, se sprašuje, ali bodo Ljubljančani županu zaupali še sedmi mandat.
V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo govorili o sestavljanju nove srbske vlade, političnih pretresih v Sloveniji in politični kulturi. Gosta sta bila politični komentator Miran Videtič ter strokovnjak za strateško komuniciranje, odnose z javnostmi in vodenje Dejan Verčič.
V muzeju SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji so se v četrtek začeli letošnji Benečanski kulturni dnevi, ki jih Inštitut za slovensko kulturo ISK prireja v novembru in decembru. Letošnja osrednja tema je glas – glas ljudi, jezika in prostora, predvsem pa številni glasovi, ki so ostali v beneških dolinah in jih še danes oživljajo. Novembra program poteka pod naslovom Glas meje in je namenjen predvsem razmišljanju o jeziku in življenju v večjezičnem prostoru. Prvo srečanje je imelo naslov Čezjezikovanje: bivanje med jeziki. Zbrani so lahko slišali, kaj pomeni živeti med različnimi jeziki in kako ti oblikujejo posameznika, njegovo identiteto ter odnos do okolja. Gostja je bila raziskovalka in pesnica Marianna Deganutti, nastopil je tudi komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi večer bo 19. novembra, prav tako v prostorih SMO. Tokrat bodo v ospredju mladi glasovi Benečije. Pogovor z naslovom Marve izika bo skušal odgovoriti na vprašanje, kakšen odnos imajo mlajše generacije do svojih jezikov. Pogovor bo povezovala Vida Rucli. Benečanski kulturni dnevi tako tudi letos odpirajo prostor za razmišljanje o posebnostih Benečije, kjer se srečujejo jeziki, kulture in identitete.
V minutah za kulturo boste slišali povabilo na koncert, ki ga organizira Slovensko zdravniško društvo in bo osvečen izjemnemu zdravniku, kirurgu in laičnemu misijonarju dr. Janezu Janežu. Na dogodek, ki bo v nedeljo 15. novembra v ljubljanski stolnici nas bosta povabila dirigent in organist Gregor Klančič in zdravnik, glasbenik saksofonist Andrej Omejc.
Sveto mašo je daroval župnik Marko Rijavec, pel je zbor župnije Godovič.
Iz zakladnice narodnozabavnih viž ste si lahko izbrali polko ali valček. Z nami so bili: Tone, Mateja, Pavla, Francka, Rado, Polona, Tomaž in Jerneja. V nadaljevanju oddaje je sledila kratka ponovitev vabila na radijske počitnice 2027, ki bodo od 7. do 14. junija v italijanski deželi Abruzzi.
Povabili smo na strokovni posvet o prihodnosti in optimizaciji gospodarjenja v zasebnih gozdovih, ki ga je predstavil Mihael Koprivnikar, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Naša gostja pa je bila tudi mag. Tatjana Čop, urednica Glasa Dežele.
Jedi za god sv. Martina (mlinci, dušeno rdeče/sladko zelje), pečenje race [15], sladica iz skute in sadja [18], pečena gosja bedra [25], skorja pri peki kruha poči [28] ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch z nami delila svoje vtise z obiska rojakov v Južni Ameriki. Od 9. do 19. oktobra 2026 je obiskala slovenske skupnosti v Argentini, Čilu in Urugvaju. Z nami so bili tudi [od 28:11 naprej] dijaki drugega letnika Zoja, Marija, Valentina, Annika in Adam ter s. Urša Šebat, vodja internata Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem, ki v prihodnjem tednu pripravlja dan odprtih vrat.
V oddaji Moja zgodba bomo objavili tri predavanja iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prisluhnili boste lahko akademiku dr. Janezu Juhantu, ki se je dotaknil predvsem krščanskih korenin slovenskega naroda, mag. Juriju Pavlu Emeršiču, ki je spregovoril o zgodovini in šolstvu ter dr. Matevžu Tomšiču, ki se je posvetil predvsem medijski sliki Slovenije.
Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.
Sonce poganja veter in vodo, da krožita in daje toploto, da uspeva življenje. Človeka ženejo čustva: strah, da kopiči, jeza, da lomi, veselje, da pleše in ljubezen, da daje življenje. Če bi sonce imelo oči, bi videlo ...
Sladkorna bolezen pogosto dolgo ne boli in ne opozarja nase. Kako prepoznati opozorilne znake? Kdo je najbolj ogrožen, kdaj je smiselno opraviti testiranje in kaj je mejna glikemija? Tokrat je bila naša gostja doc. dr. Jelka Zaletel, strokovnjakinja za področje sladkorne bolezni.
Marijino Celje je priljubljena romarska cerkev na Kanalskem Kolovratu, nad vasjo Lig v občini Kanal ob Soči. Stoji na približno 676 metrih nadmorske višine in je pomembno Marijino svetišče na Primorskem. Leta 1325 je prva pisna omemba cerkve, ki je bila sprva posvečena svetemu Zenonu. Leta 1761 so v cerkev prinesli kopijo milostnega kipa Matere Božje iz avstrijskega Mariazella, leta 1774 so cerkev zaradi vedno večjega števila romarjev povečali. Ima dva zvonika, ki sta danes značilna prepoznavna podoba svetišča. Pogovarjali smo se s Slavkom Jerebom.
Tokrat prisluhnite povabilu na koncert župnijskega pevskega zbora sv. Cecilije Celje, ki letos praznuje 20 let delovanja. Ker je to župnija, ki jo upravljajo bratje kapucini, bo koncert posvečen tudi spominu na 800. obletnico smrti sv. Frančiška Asiškega. Na koncert, ki bo v soboto, 14. novembra, nas je povabil dirigent Robert Vodušek.
Sonce poganja veter in vodo, da krožita in daje toploto, da uspeva življenje. Človeka ženejo čustva: strah, da kopiči, jeza, da lomi, veselje, da pleše in ljubezen, da daje življenje. Če bi sonce imelo oči, bi videlo ...
Pred nami je volilna nedelja, ki bo v številnih krajih prinesla veliko več kot le izbiro župana. Odločali bomo, kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil občine, kako bodo razdeljene razvojne priložnosti in kdo bo zastopal interese ljudi v občinskih svetih. Kampanja se je večinoma vrtela okoli posameznih kandidatov in njihovih lokalnih zgodb. To je razumljivo: na občinski ravni volivci pogosto najbolje poznajo človeka, ki ga bodo obkrožili. A tudi lokalne volitve so politične. Podpora strank, povezave in zavezništva imajo svojo težo, čeprav jih kandidati včasih postavljajo v ozadje.
Pomembna dvojezična izobraževalna ustanova na avstrijskem Koroškem je Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru. Dijakom v enem programu ponuja tri poklice, maturo, prakso in možnosti za duhovno rast. Šolske sestre, ki v Šentpetru delujejo že skoraj 120 let, resda iščejo novega upravitelja, a zagotavljajo, da bodo dijaki, ki so vpisani ali se bodo vpisali prihodnje leto, šolanje lahko končali pod njihovim vodstvom. Zakaj pa se dijaki odločajo za vpis in kako se počutijo na šoli, so nam povedali Zoja iz Vodic, Marija iz Maribora in Adam iz Bohinja. Šolo si lahko ogledate, spoznate pouk in življenje v internatu na dnevu odprtih vrat, ki bo ta četrtek popoldne in v petek dopoldne.
Tokrat prisluhnite povabilu na koncert župnijskega pevskega zbora sv. Cecilije Celje, ki letos praznuje 20 let delovanja. Ker je to župnija, ki jo upravljajo bratje kapucini, bo koncert posvečen tudi spominu na 800. obletnico smrti sv. Frančiška Asiškega. Na koncert, ki bo v soboto, 14. novembra, nas je povabil dirigent Robert Vodušek.
Pred nami je volilna nedelja, ki bo v številnih krajih prinesla veliko več kot le izbiro župana. Odločali bomo, kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil občine, kako bodo razdeljene razvojne priložnosti in kdo bo zastopal interese ljudi v občinskih svetih. Kampanja se je večinoma vrtela okoli posameznih kandidatov in njihovih lokalnih zgodb. To je razumljivo: na občinski ravni volivci pogosto najbolje poznajo človeka, ki ga bodo obkrožili. A tudi lokalne volitve so politične. Podpora strank, povezave in zavezništva imajo svojo težo, čeprav jih kandidati včasih postavljajo v ozadje.
Maševal je župnijski vikar dr. Alan Tedeško, pela je skupina Cantate Domino.
Kaj pomeni ime Ezekiel in zakaj je bil ta prerok postavljen za stražarja ljudstvu v težkih časih babilonskega izgnanstva? S škofom dr. Jurijem Bizjakom smo odkrivali knjigo preroka Ezekiela. Kako lahko starodavna sporočila o osebni odgovornosti, zvestobi lastni vesti ter reki žive vode, ki teče izpod templja, nagovarjajo naše življenje danes? Oddajo si lahko ogledate na YouTube kanalu.
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Tokratno oddajo pletemo z zdravicami, napitnicami ter napevi o vinu in vinski trti.
V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo govorili o sestavljanju nove srbske vlade, političnih pretresih v Sloveniji in politični kulturi. Gosta sta bila politični komentator Miran Videtič ter strokovnjak za strateško komuniciranje, odnose z javnostmi in vodenje Dejan Verčič.
Sladkorna bolezen pogosto dolgo ne boli in ne opozarja nase. Kako prepoznati opozorilne znake? Kdo je najbolj ogrožen, kdaj je smiselno opraviti testiranje in kaj je mejna glikemija? Tokrat je bila naša gostja doc. dr. Jelka Zaletel, strokovnjakinja za področje sladkorne bolezni.
Iz zakladnice narodnozabavnih viž ste si lahko izbrali polko ali valček. Z nami so bili: Tone, Mateja, Pavla, Francka, Rado, Polona, Tomaž in Jerneja. V nadaljevanju oddaje je sledila kratka ponovitev vabila na radijske počitnice 2027, ki bodo od 7. do 14. junija v italijanski deželi Abruzzi.
Sveti Frančišek je Jezusova naročila umeval kot navodila, ki jih je izpolnjeval dobesedno, še posebej, tista, ki so govorila o usmiljenju, ljubezni, ponižnosti in uboštvu ...
V jutranji Svetovalnici se bomo s prof. dr. Ano Slatnar, s Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, pogovarjali o pripravi naših vrtov na zimo, pa o tem, kaj še lahko sejemo in presajamo v novembru ter kako v mrzlih mesecih za pridelavo izkoristiti rastlinjake. Vabljeni k sodelovanju s svojimi vprašanji med 8.00 in 8.30!
Samo recikliranje ne more rešiti problema potrošništva, zato je pomembna materialna zadostnost, lahko bi rekli tudi skromnost in zmernost, ki preprečuje nastanek tekstilnega odpadka, zmanjša porabo, ki zna ponovno uporabiti in popraviti izdelek ter ga šele na koncu reciklirati, pojasnjuje Ema Otavnik iz društva Ekologi brez meja.
Sveti Frančišek je Jezusova naročila umeval kot navodila, ki jih je izpolnjeval dobesedno, še posebej, tista, ki so govorila o usmiljenju, ljubezni, ponižnosti in uboštvu ...
Pred lokalnimi volitvami bomo v oddaji spregovorili o demokraciji in politični participaciji, posebnostih volilne kampanje na lokalni ravni ter delovanju in financiranju občin. Gostji bosta ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs ter politologinja in prodekanica za znanstvenoraziskovalno delo na Fakulteti za uporabne družbene študije prof. dr. Simona Kukovič.
V pesniški zbirki Pesmi nevednosti so zbrane pesmi Iva Svetine, katerim bomo prisluhnili tokrat.
S prof. dr. Ano Slatnar, s Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smo se pogovarjali o pripravi naših vrtov na zimo, pa o tem, kaj še lahko sejemo in presajamo v novembru ter kako v mrzlih mesecih za pridelavo izkoristiti rastlinjake.
Ime Jezus izvira iz hebrejskega imena Jehošúa, kar pomeni Bog je rešitev, odrešenik. Ob Njegovem rojstvu evangelist Matej zapiše: »On bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« In pri zadnji večerji ...
Kako rešiti stanovanjsko stisko, ko prostora za posteljo zmanjka? Na nedavnem sejmu »Ambient in les« smo spoznali slovenskega podjetnika, ki je vstopil v iskanje rešitve, s podjetja Levitas z lastnim razvojem in patenti.
Novembrska številka revije Ognjišče, ki ima tudi Miklavževo pondubo, nas popelje v Rim oziroma Vatikan, z gostom meseca pa na Grenlandijo. Na glasbenih straneh najdemo svetega Frančiška, zakoncem postavljajo izzivalno vprašanje: Sta postala le še ekipa ...
Ime Jezus izvira iz hebrejskega imena Jehošúa, kar pomeni Bog je rešitev, odrešenik. Ob Njegovem rojstvu evangelist Matej zapiše: »On bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« In pri zadnji večerji ...
Tomaž Berčič je grafični oblikovalec in umetniški vodja, ki se več kot štiri desetletja ukvarja tudi s fotografijo. Posebej ga zanimajo zgodbe običajnih ljudi, tudi tistih z družbenega obrobja, izginjajoče obrtne spretnosti, pozabljeni kraji, zapuščene stavbe in sledi, ki jih za seboj pušča čas. Je tudi predsednik Fotografskega kluba Kamnik, svoje bogato znanje rad deli z drugimi na fotografskih delavnicah. Posebno mesto v njegovem ustvarjanju ima ljubezen do literature. V dolgoletnem projektu Mojstri besede je skozi fotografski objektiv spoznaval slovenske pisatelje, pesnike in mislece. Njihove portrete in zgodbe srečanj je zbral tudi v knjižni monografiji. Pogovarjali se bomo o ustvarjalnosti, občutljivosti za sočloveka, lepoti nepopolnega in zgodbah, ki jih je vredno ohraniti.
Pred lokalnimi volitvami smo spregovorili o demokraciji in politični participaciji, posebnostih volilne kampanje na lokalni ravni ter delovanju in financiranju občin. Gostji sta bili ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs ter politologinja in prodekanica za znanstvenoraziskovalno delo na Fakulteti za uporabne družbene študije prof. dr. Simona Kukovič.
Tomaž Berčič je grafični oblikovalec in umetniški vodja, ki se več kot štiri desetletja ukvarja tudi s fotografijo. Posebej ga zanimajo zgodbe običajnih ljudi, tudi tistih z družbenega obrobja, izginjajoče obrtne spretnosti, pozabljeni kraji, zapuščene stavbe in sledi, ki jih za seboj pušča čas. Je tudi predsednik Fotografskega kluba Kamnik, svoje bogato znanje rad deli z drugimi na fotografskih delavnicah. Posebno mesto v njegovem ustvarjanju ima ljubezen do literature. V dolgoletnem projektu Mojstri besede je skozi fotografski objektiv spoznaval slovenske pisatelje, pesnike in mislece. Njihove portrete in zgodbe srečanj je zbral tudi v knjižni monografiji. Pogovarjali se bomo o ustvarjalnosti, občutljivosti za sočloveka, lepoti nepopolnega in zgodbah, ki jih je vredno ohraniti.
Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.
Ljubezen ni nikoli ločena od resnice. Prijateljstva in bratstva razpadajo, ker ni iskanja resnice. Misel je spodbudil odlomek v katerem Jezus naroča: »Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči.«
Huey Lewis and the News je ameriška skupina iz San Francisca, ki deluje od leta 1979. Največje uspehe so fantje dosegli v 80-ih letih. »Stuck With You«, »Hip to Be Square« in »The Power of Love« so njihove največje uspešnice ...
Urša Šmid Božičevič, vodja projektov na Zvezi potrošnikov Slovenije, pravi: »Kar je na policah, ni nujno varno.« Zveza potrošnikov Slovenije je v sklopu projekta ’Za življenje brez nevarnih kemikalij’ preverila kemijsko varnost številnih izdelkov, ki jih vsak dan kupujemo in uporabljamo.
Kakovostno oblačilo je običajno dražje, a zdrži dlje časa, meni Ema Otavnik iz društva ekologi brez meja. Pomembno je, da kupujemo z glavo in ne po trenutnem navdihu. Kateri kos tega oblačila bomo lahko lepo kombinirali s tistimi, ki so že v naši omari?
Ljubezen ni nikoli ločena od resnice. Prijateljstva in bratstva razpadajo, ker ni iskanja resnice. Misel je spodbudil odlomek v katerem Jezus naroča: »Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči.«
Huey Lewis and the News je ameriška skupina iz San Francisca, ki deluje od leta 1979. Največje uspehe so fantje dosegli v 80-ih letih. »Stuck With You«, »Hip to Be Square« in »The Power of Love« so njihove največje uspešnice ...
Na mednarodni konferenci »Nevarne kemikalije, od dokazov do spremembe zakonodaje«, so strokovnjaki iz Slovenije in tujine predstavili nove teste izdelkov, slovenske podatke o izpostavljenosti otrok nekaterim nevarnim kemikalijam in katere pasti predstavlja poenostavitev evropske zakonodaje na področju kemikalij. Sklep je bil enoten: izdelki za vsakdanjo rabo so pomemben vir izpostavljenosti nevarnim kemikalijam, najbolj ranljivi so ženske in otroci. Po novi, strožji oceni Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) iz leta 2023 lahko izpostavljenost BPA iz oblačil preseže varno mejo, še posebej pri malčkih.
Urša Šmid Božičevič, vodja projektov na Zvezi potrošnikov Slovenije: »Kar je na policah, ni nujno varno. Zveza potrošnikov Slovenije je v sklopu projekta ’Za življenje brez nevarnih kemikalij’ (program LIFE) preverila kemijsko varnost številnih izdelkov, ki jih vsak dan kupujemo in uporabljamo. Slovenci smo enotni, da je kemijska varnost izdelkov pomembna (raziskava Valicon). Naši testi žal kažejo, da pričakovanja in resničnost še niso usklajeni. Potrebujemo odločne ukrepe in obveščene potrošnike, ki se lahko odločajo za izdelke, ki so boljši za njihovo zdravje, zdravje njihovih družin in okolje. Varnost izdelkov ne sme biti odvisna od enega projekta, temveč je stvar sistema, ki ga moramo graditi načrtno in vztrajno.«
Kemikalije so tudi v telesih slovenskih otrok
Nacionalni program humanega biomonitoringa, ki ga izvajajo Institut »Jožef Stefan«, Nacionalni inštitut za javno zdravje in partnerji po naročilu Urada RS za kemikalije, je vključil več kot 1800 slovenskih otrok in najstnikov. Po predhodnih rezultatih ostaja BPA prevladujoči bisfenol. Deklice imajo višje ravni več presnovkov ftalatov kot dečki, verjetno zaradi pogostejše uporabe izdelkov za osebno nego.
Na ravni ftalatov vpliva tudi življenjski slog. Otroci, ki so v zadnjem tednu uporabili parfum, so imeli za 79 odstotkov višje ravni enega od presnovkov ftalatov, pri uporabi osvežilcev zraka pa so bile višje za 39 odstotkov. Ravni večine ftalatov so pri slovenskih otrocih nižje ali primerljive s tujino. Višje pa so ravni nadomestne snovi DINCH, kar kaže, da se namesto starih snovi uporabljajo nove.
Kozmetika: dišave v 60 odstotkov izdelkov, hormonski motilci v vsakem četrtem
Danska potrošniška organizacija THINK Chemicals je pod drobnogled vzela več kot 25.000 kozmetičnih izdelkov na danskem trgu. V več kot 60 odstotkih izdelkov so našli dišave (nepotreben dodatek kozmetičnim izdelkom) in hormonske motilce v 25 odstotkih. Otroci kozmetiko uporabljajo vse mlajši, pogosto tudi izdelke za odraslo kožo, trende pa narekujejo družbena omrežja. Alergija na dišave je doživljenjska, pri otrocih pa jo diagnosticirajo vse pogosteje.
Zakaj je to pomembno za zdravje?
Hormonski motilci, kot so bisfenoli, ftalati in PFAS, so povezani z motnjami plodnosti, debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2, nekaterimi vrstami raka in motnjami razvoja. Kot je poudarila dr. Klára Matoušková s Karlove univerze v Pragi, učinkujejo že v zelo majhnih odmerkih. Učinki izpostavljenosti med nosečnostjo pogosto še niso vidni ob rojstvu. Ko je ena snov prepovedana, jo pogosto nadomesti podobna in enako problematična, kot se je zgodilo pri BPA, ki so ga zamenjali z drugimi bisfenoli, za katere pa se že kaže, da imajo podobne negativne učinke na zdravje, kot jih ima zdaj že razvpiti BPA.
Evropa zaščito rahlja namesto krepi
Po podatkih Evropske potrošniške organizacije BEUC se je v letu 2025 več kot polovica (53 odstotkov) opozoril v evropskem sistemu Safety Gate nanašala na kemijska tveganja. Kljub temu dosedanji »poenostavitveni« paketi EU po oceni BEUC prinašajo manj preglednosti in slabšo zaščito pred rakotvornimi snovmi v kozmetiki, Evropska komisija pa je opustila napovedano prenovo uredbe REACH.
Direktor Urada RS za kemikalije Alojz Grabner je opozoril, da več predpisov ne pomeni nujno večje varnosti, če jih ni mogoče uveljaviti. Nevarnost in tveganje nista isto, a pri rakotvornih snoveh in hormonskih motilcih je strožji pristop upravičen. Kaj lahko storimo potrošniki?, smo govorili v oddaji.
Ob stvarjenju Adama, je Bog vzel prah zemlje, ga oblikoval in mu s svojim dihom vdahnil življenje in v psalmih beremo, da je Bogu všeč skrušeno in skesano srce. Oba izraza - skrušen in skesan - v latinščini pomenita ...
Miklavževi angelčki bodo letos že osmo leto pridni pomočniki dobrotljivega svetnika. Kako lahko pomagamo tudi mi, nam bosta zaupali prostovoljki Slovenske karitas.
Alenka Rebula bo v jesenskem sobotnem dopoldnevu govorila o priložnostih in lepoti obdobja, ki mu rečemo tudi jesen življenja. Se lahko pripravimo nanj, kaj v njem prinaša vrednost? Kako se soočimo s spremembami, ki so neizogiben del, je nekaj izhodišč iz pogovora.
Ob stvarjenju Adama, je Bog vzel prah zemlje, ga oblikoval in mu s svojim dihom vdahnil življenje in v psalmih beremo, da je Bogu všeč skrušeno in skesano srce. Oba izraza - skrušen in skesan - v latinščini pomenita ...
»Naš gost« bo dr. Anton Prosen, upokojeni univerzitetni profesor, raziskovalec, strokovnjak za urejanje prostora in razvoj podeželja, avtor številčnih strokovnih del, nekdanji urednik »Geodetskega vestnika«, ki se je ob svoji osemdesetletnici ozrl na prehojeno pot in delo v avtobiografiji »Po klancu navzgor«.
Naslov knjige iz katere smo za vas pripravili nekaj odlomkov v oddaji je poveden sam po sebi: »Med smislom in nesmislom trpljenja.«
Alenka Rebula je govorila o priložnostih in lepoti obdobja, ki mu rečemo tudi jesen življenja. Se lahko pripravimo nanj, kaj v njem prinaša vrednost? Kako se soočimo s spremembami, ki so neizogiben del?