Tonetu Strnadu, magistru farmacije, ustanovitelju in dolgoletnemu direktorju družbe Medis je Združenje Manager podelilo priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Velja za človeka z izrednim občutkom za dialog, voditelja z redko kombinacijo vizije, empatije in odločnosti.
V Celju od včeraj pa do 19. aprila poteka državno tekmovanje mladinskih pevskih zborov Mladinski pevski festival, Ljubitelji naravne in kulturne dediščine pa ste prijazno vabljeni na strokovno vodenje dr. Matevža Novaka z naslovom Ljubljana – geološki muzej na prostem.
Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.
Razumeti križ ni enostavno, kar so okusili že njegovi učenci, kot beremo pri apostolu Pavlu: “Oznanjamo križanega Mesija, ki je Judom v spotiko, poganom norost.”
Ustavili smo se ob skrivnosti dneva, ki nas nagovarja tudi z vprašanji: Zakaj nas trpljenje tako zaznamuje? Kje iskati smisel, ko ga ne vidimo? In kako v globini teme zaslutiti luč velike noči? Naš gost je bil kaplan Peter Čemažar, ki pri svojem delu z mladimi odpira vprašanja vere, dvomov in iskanj sodobnega človeka.
Na Veliki petek je naš pogled usmerjen v Jezusa in njegovo pot na Kalvarijo. A tudi vsak od nas hodi to pot, ko nosi z njim svoj križ. Zato je s. Emanuela Žerdin iz svoje izkušnje napisala Križev pot umirajoče matere, ki nikogar ne pusti brez premisleka in okrepljene vere.
Govorili smo o pirhih, ki so lahko tudi lepo umetniško delo, predvsem pa izraz ljudske dediščine, ki se prenaša iz roda v rod. Ob tem so nastajale tudi številne igre in običaji s pirhi, ki so del velikonočnih šeg in jih izvajajo na velikonočno nedeljo ali ponedeljek.
Razumeti križ ni enostavno, kar so okusili že njegovi učenci, kot beremo pri apostolu Pavlu: “Oznanjamo križanega Mesija, ki je Judom v spotiko, poganom norost.”
Komentar je pripravil kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
Besedilo je v povezanosti s svetim Frančiškom Asiškim.
V popoldnevu velikega petka smo povabili k poslušanju posebne oddaje, v kateri smo skozi lik sv. Janeza Pavla II. stopili na pot med gorami, tišino in križem. Maja letos bo minilo 30 let odkar je papež prvič obiskal Slovenijo. Dodali smo nekaj misli biologa Jurija Dobravca o ekološkem spreobrnjenju in slišali, kako nas prav stik s stvarstvom uči ponižnosti, odgovornosti in upanja. Sklenili smo z vabilom k obisku križevih potov v naravi.
Obhajanje obredov velikega petka se je začelo z molitvijo križevega pota, sledilo je bogoslužje, ki ga je vodil tamkajšnji župnik, Anton Berčan. S petjem je sodeloval župnijski pevski zbor pod vodstvom Alojz Osvald.
V večeru velikega petka nas je nagovorila postna zborovska pesem.
Prisluhnili smo pesmim, ki se zazirajo na križ ter se poglabljajo v skrivnost Jezusovega trpljenja in smrti.
V oddaji smo slišali:
Učenka slovitega psihologa smisla, dr. Viktorja Frankla, dr. Elizabeth Lucas je njegov odnos do presežnega, do Boga, izjemno subtilno povzela v knjigi z naslovom Frankl in Bog in v uvod v to knjigo zapisala tudi naslednje besede: »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo.« Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali še nekaj odlomkov iz te knjige, ki je izšla pri založbi Novi Svet.
Ustavili smo se ob skrivnosti dneva, ki nas nagovarja tudi z vprašanji: Zakaj nas trpljenje tako zaznamuje? Kje iskati smisel, ko ga ne vidimo? In kako v globini teme zaslutiti luč velike noči? Naš gost je bil kaplan Peter Čemažar, ki pri svojem delu z mladimi odpira vprašanja vere, dvomov in iskanj sodobnega človeka.
V večeru velikega petka nas je nagovorila postna zborovska pesem.
Govorili smo o pirhih, ki so lahko tudi lepo umetniško delo, predvsem pa izraz ljudske dediščine, ki se prenaša iz roda v rod. Ob tem so nastajale tudi številne igre in običaji s pirhi, ki so del velikonočnih šeg in jih izvajajo na velikonočno nedeljo ali ponedeljek.
Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.
“V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.” Svetlobo, vode, kopno, luči na nebu… (prim. 1 Mz 1,1-2), beremo v prvih vrsticah Svetega Pisma. Frančišek pa je, bogve koliko tisočletij za tem zapel ...
Poročali smo o kulinariki in nekaterih drugih običajih, ki spremljajo veliko noč, novem prizidku vrtca v Trebelnem, predstavitvi rimske dediščine v Vipavi in urejanju plovbe po Soči.
Jožefu in Nikodemu je uspelo prepričati Pilata, da sta Jezusovo preminulo telo lahko snela s križa in ga položila v grob. V tistih časih so grobovi izgledali tako, da so bile v skalo vkopane jame, v katere so telesa položili, potem pa jame zaprli z velikim kamnom. Ko so Jezusov grob zaprli, so se zbrani pred njim še zadnjič poslovili od njihovega učitelja. Vsaj zdelo se je, da je zadnjič. Kaj se je zares zgodilo?
Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Jezus je v grobu, a vemo, da zgodba še ni končana. Zato je bilo naše izhodišče tokrat soočanje z obdobji, ko »življenje utihne«. Kako v družini razumeti in živeti trenutke, ko ni vse jasno, ne da bi se zatekli k prehitrim zaključkom in (ob)sodbam? Kako prebroditi obdobja duhovne tišine in občutke zapuščenosti? Svoje vprašanje za p. Christiana lahko sporočite na: za.zivljenje@ognjisce.si
“V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.” Svetlobo, vode, kopno, luči na nebu… (prim. 1 Mz 1,1-2), beremo v prvih vrsticah Svetega Pisma. Frančišek pa je, bogve koliko tisočletij za tem zapel ...
Mag. Slavica Trstenjak je pedagoginja in dolgoletna ravnateljica Osnovne šole v Negovi, ki je pomembno zaznamovala razvoj šole in lokalne skupnosti. Posebej je znana po prizadevanjih za širjenje humanističnih vrednot v vzgoji ter po ohranjanju dediščine psihologa Antona Trstenjaka. Občina Gornja Radgona je razglasila leto 2026 za Trstenjakovo leto, ker je letos sto dvajset let od rojstva in trideset let od smrti Antona Trstenjaka, enega najpomembnejših slovenskih mislecev. Skozi vse leto se vrstijo številni kulturni, znanstveni in spominski dogodki, ki prikazujejo številne vidike njegove zapuščine. Trstenjak je dejal, dokler se o nekom govori, tako dolgo ta človek živi. V oddaji smo prepletali pot obeh, akademika in pedagoginje, ki je v lokalnem okolju med najbolj zaslužnimi za ohranjanje spomina na akademika dr. Trstenjaka prihodnjim rodovom.
Poročali smo o kulinariki in nekaterih drugih običajih, ki spremljajo veliko noč, novem prizidku vrtca v Trebelnem, predstavitvi rimske dediščine v Vipavi in urejanju plovbe po Soči.
Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Jezus je v grobu, a vemo, da zgodba še ni končana. Zato je bilo naše izhodišče tokrat soočanje z obdobji, ko »življenje utihne«. Kako v družini razumeti in živeti trenutke, ko ni vse jasno, ne da bi se zatekli k prehitrim zaključkom in (ob)sodbam? Kako prebroditi obdobja duhovne tišine in občutke zapuščenosti? Svoje vprašanje za p. Christiana lahko sporočite na: za.zivljenje@ognjisce.si
V popoldnevu velikega petka smo povabili k poslušanju posebne oddaje, v kateri smo skozi lik sv. Janeza Pavla II. stopili na pot med gorami, tišino in križem. Maja letos bo minilo 30 let odkar je papež prvič obiskal Slovenijo. Dodali smo nekaj misli biologa Jurija Dobravca o ekološkem spreobrnjenju in slišali, kako nas prav stik s stvarstvom uči ponižnosti, odgovornosti in upanja. Sklenili smo z vabilom k obisku križevih potov v naravi.
Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.
Beseda grob zveni kot neskončna praznina. Če smo natančni, sploh ne zveni, ker tišina, ki jo predstavlja, sproti požira odmev. Kako drugače je slišati besedno zvezo prazen grob ...
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je odmeval vstajenjski praznik. O njem smo se pogovarjali s celjskim škofom Maksimilijanom Matjažem pa tudi z duhovnikom Antonom Berčanom iz župnije Ribnica, od koder te dni prenašamo velikonočna bogoslužja.
Slovenska karitas in Televizija Slovenija vabita na ogled dokumentarnega filma o delu misijonarke v Ruandi s. Anke Burger. Salezijanec Jože Andolšek pa je poslal pretresljivo pismo iz Etiopije.
Papež Leon XIV. je 28. marca obiskal Kneževino Monako. V drugi najmanjši državi na svetu za Vatikanom na le dveh kvadratnih kilometrih bivajo ljudje skoraj 150-ih narodnosti. Zato je bilo papeževo potovanje priložnost, da nagovori »ves svet«, zlasti z vidika, da gre za bogato državo, davčno zatočišče za družbeno elito, in državo, kjer je katoliška vera državna vera. O tem smo se pogovarjali s p. dr. Edvardom Kovačem.
V oddaji ste lahko slišali drugi del posnetka koncerta Koroška poje 2026, ki je potekal pod naslovom: Ko glas žensk postane zgodba. Koncert že od leta 1972 v Domu glasbe v Celovcu pripravlja Krščanska kulturna zveza. V oddaji smo predvajali zbore: Skupina Akzent, Komorni zbor Limbar, Moravče, Oktakord, Shifting Roots in Projektni zbor Mladina poje. Slišali smo tudi avdioposnetek pesnic, zborovodkinj, pevk, glasbenic o svojih čustvih, motivaciji in podpori, ki jo čutijo. Do posnetka lahko pridete na tej povezavi.
Z nami je bila socialna delavka nadškofijske Karitas Ljubljana Andreja Ošlaj Janža, ki vodi program opolnomočenja za ljudi v stiski. Zanimalo nas je, kako se to razlikuje od zgolj nudenja pomoči in zakaj je pomembno, da imajo v tem procesu ljudje v stiski nekoga, ki stoji na njihovi strani. Povprašali pa smo jo tudi o konkretnih primerih poti od prve pomoči do samostojnosti - kako torej ljudje ponovno najdejo občutek, da zmorejo.
V velikonočnem večeru smo slišali Slovesno mašo v čast sveti Ceciliji Charlesa Gounoda. V izvedbi Mešanega pevskega zbora Anton Foerster, solistov in orkestra je zazvenela veličastna glasba vere, svetlobe in vstajenjskega upanja.
Na sporedu bo še drugi del predstavitve knjige Dragice Krapež z naslovom Diktator z Griča. V njej opisuje življenje svoje družine, ki jo je ustrahoval stari oče, sicer komunist in oster nasprotnik Cerkve. Ker sta njegov sin in snaha dala skrivaj krstiti svojega otroka, ju je nasilno ločil, snaho nagnal iz hiše in pred sodiščem poskrbel, da so ji vzeli tudi starševske pravice.
V aprilskem Nedeljskem klepetu smo gostili Janija Kramarja, vodjo detabuizacije pri Slovenskem društvu Hospic. Spregovoril je o velikonočnem upanju, pomenu sočutja in medsebojnih odnosov. Poudaril je sveti čas umiranja, ki prinaša možnost za odpuščanje in ljubezen ter z nami delil nekaj navdihujočih zgodb. Jani zna na lahkoten način spregovoriti o temah, ki se nam včasih zdijo nekoliko težje.
Mag. Slavica Trstenjak je pedagoginja in dolgoletna ravnateljica Osnovne šole v Negovi, ki je pomembno zaznamovala razvoj šole in lokalne skupnosti. Posebej je znana po prizadevanjih za širjenje humanističnih vrednot v vzgoji ter po ohranjanju dediščine psihologa Antona Trstenjaka. Občina Gornja Radgona je razglasila leto 2026 za Trstenjakovo leto, ker je letos sto dvajset let od rojstva in trideset let od smrti Antona Trstenjaka, enega najpomembnejših slovenskih mislecev. Skozi vse leto se vrstijo številni kulturni, znanstveni in spominski dogodki, ki prikazujejo številne vidike njegove zapuščine. Trstenjak je dejal, dokler se o nekom govori, tako dolgo ta človek živi. V oddaji smo prepletali pot obeh, akademika in pedagoginje, ki je v lokalnem okolju med najbolj zaslužnimi za ohranjanje spomina na akademika dr. Trstenjaka prihodnjim rodovom.
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je odmeval vstajenjski praznik. O njem smo se pogovarjali s celjskim škofom Maksimilijanom Matjažem pa tudi z duhovnikom Antonom Berčanom iz župnije Ribnica, od koder te dni prenašamo velikonočna bogoslužja.
Papež Leon XIV. je 28. marca obiskal Kneževino Monako. V drugi najmanjši državi na svetu za Vatikanom na le dveh kvadratnih kilometrih bivajo ljudje skoraj 150-ih narodnosti. Zato je bilo papeževo potovanje priložnost, da nagovori »ves svet«, zlasti z vidika, da gre za bogato državo, davčno zatočišče za družbeno elito, in državo, kjer je katoliška vera državna vera. O tem smo se pogovarjali s p. dr. Edvardom Kovačem.
Z nami je bila socialna delavka nadškofijske Karitas Ljubljana Andreja Ošlaj Janža, ki vodi program opolnomočenja za ljudi v stiski. Zanimalo nas je, kako se to razlikuje od zgolj nudenja pomoči in zakaj je pomembno, da imajo v tem procesu ljudje v stiski nekoga, ki stoji na njihovi strani. Povprašali pa smo jo tudi o konkretnih primerih poti od prve pomoči do samostojnosti - kako torej ljudje ponovno najdejo občutek, da zmorejo.
Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.
Čase, ko smo v neznanem kraju spraševali mimoidoče za pot, so izrinile aplikacije, ki ti natančno sporočijo, kdaj si “prispel na cilj.” Izognejo se vsem zastojem in poznajo tudi steze, za katere še domačini včasih ne ...
Tako kot v vsak jezik tudi v slovenščino prodirajo besede iz drugih jezikov. Nekatere ostanejo v citatni obliki, druge pa prilagajamo v izgovoru in tudi v pisavi. nekaj pravil nam je pojasnil prof. dr. Hotimir Tivadar.
Čase, ko smo v neznanem kraju spraševali mimoidoče za pot, so izrinile aplikacije, ki ti natančno sporočijo, kdaj si “prispel na cilj.” Izognejo se vsem zastojem in poznajo tudi steze, za katere še domačini včasih ne ...
Kako odmevajo velikonočni prazniki v političnem smislu, kdaj se tukaj obeta vstajenska procesija? V petek se bo na ustanovni seji zbral državni zbor, predsednica države pa mora mandatarja za sestavo vlade določiti do 10. maja. Kako potekajo pogovori in kaj smo se naučili na tokratnih volitvah? O vsem tem z gostoma duhovnikom dr. Jožetom Plutom in kritičnim profesorjem dr. Žigom Turkom.
Vabimo vas ob morje – v pomladni Bernardin, kjer smo se s skoraj štiristo poslušalci sredi marca srečali na kratkem, a doživetem mini oddihu. V reportaži boste ujeli spomin na petkov večerni pogovor z dr. Rosvito Pesek in dr. Mitjem Ferencem, sobotni glasbeni večer z Godbo Dobrova-Polhov Gradec, predvsem pa bodo o svojih vtisih spregovorili udeleženci sami.
V oddaji ste lahko slišali drugi del posnetka koncerta Koroška poje 2026, ki je potekal pod naslovom: Ko glas žensk postane zgodba. Koncert že od leta 1972 v Domu glasbe v Celovcu pripravlja Krščanska kulturna zveza. V oddaji smo predvajali zbore: Skupina Akzent, Komorni zbor Limbar, Moravče, Oktakord, Shifting Roots in Projektni zbor Mladina poje. Slišali smo tudi avdioposnetek pesnic, zborovodkinj, pevk, glasbenic o svojih čustvih, motivaciji in podpori, ki jo čutijo. Do posnetka lahko pridete na tej povezavi.
Na sporedu bo še drugi del predstavitve knjige Dragice Krapež z naslovom Diktator z Griča. V njej opisuje življenje svoje družine, ki jo je ustrahoval stari oče, sicer komunist in oster nasprotnik Cerkve. Ker sta njegov sin in snaha dala skrivaj krstiti svojega otroka, ju je nasilno ločil, snaho nagnal iz hiše in pred sodiščem poskrbel, da so ji vzeli tudi starševske pravice.
Govorili smo o pirhih, ki so lahko tudi lepo umetniško delo, predvsem pa izraz ljudske dediščine, ki se prenaša iz roda v rod. Ob tem so nastajale tudi številne igre in običaji s pirhi, ki so del velikonočnih šeg in jih izvajajo na velikonočno nedeljo ali ponedeljek.
Bizantinska liturgija uči, da je Bog “studenec vsega dobrega” (Katekizem 291). Od kod potem zlo, če je Bog stvarnik vsega in studenec dobrega? Vprašanje, ki bega in preizkuša ...
»Prenos na mlado generacijo, ki stoji , ki jo vidiš v njeni samozavesti in v želji po napredku, je največji blagor nekoga, ki je sam šel skozi vsa obdobja razvoja na vseh področjih« pravi Milan Brence s kmetije Pustotnik.
Oživitev starih mestnih jeder je večplastni proces, ki združuje varstvo kulturne dediščine s sodobnimi urbanističnimi pristopi, kot so sodelovanje javnosti, mešana raba prostora. Ključni izzivi vključujejo boj proti izseljevanju v nakupovalna središča, prenovo degradiranih prostorov in vnovično funkcionalno preobrazbo. Zavod za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra je bil ustanovljen leta 1988. Leta 2016 se je Zavod preimenoval v Staroljubljanski zavod za kulturo.
Bizantinska liturgija uči, da je Bog “studenec vsega dobrega” (Katekizem 291). Od kod potem zlo, če je Bog stvarnik vsega in studenec dobrega? Vprašanje, ki bega in preizkuša ...
dr. Stanko Gerjolj: Živeti, delati, ljubiti - Mojzes oblikuje prvo vlado!
Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna Maroltova srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen tovrstnih srečanj je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - prinaša odlomke z dveh takšnih prireditev; iz Podgorcev in Ljubljane.
Kako odmevajo velikonočni prazniki v političnem smislu, kdaj se tukaj obeta vstajenska procesija? V petek se bo na ustanovni seji zbral državni zbor, predsednica države pa mora mandatarja za sestavo vlade določiti do 10. maja. Kako potekajo pogovori in kaj smo se naučili na tokratnih volitvah? O vsem tem smo govorili z gostoma duhovnikom dr. Jožetom Plutom in kritičnim profesorjem dr. Žigom Turkom.
S spomini smo se odpravili ob morje – v pomladni Bernardin, kjer smo se s skoraj štiristo poslušalci sredi marca srečali na kratkem, a doživetem mini oddihu. V reportaži smo se spomnili na petkov večerni pogovor z dr. Rosvito Pesek in dr. Mitjem Ferencem, sobotni glasbeni večer z Godbo Dobrova-Polhov Gradec, predvsem pa so o svojih vtisih spregovorili udeleženci sami.
Imeti in zadržati, kar je lepo, kar je prijetno, ob čemer uživamo, mar ni to tiha želja vsakega od nas. Toda, kako obdržati, da ostanemo svobodni in hkrati pustimo svobodo?
Od 2. aprila do 16. junija ekipa SLOfit odrasli po slovenskih mestih organizira merjenja telesne zmogljivosti. Povezano je s Športno-vzgojni kartonom, namen pa je primerjanje rezultatov iz otroštva z današnjimi. Naša gostja je bila vodja meritev SLOfit odrasli prof. dr. Jerneja Premelč.
Imeti in zadržati, kar je lepo, kar je prijetno, ob čemer uživamo, mar ni to tiha želja vsakega od nas. Toda, kako obdržati, da ostanemo svobodni in hkrati pustimo svobodo?
Na Otoku je vedno praznik. Praznik besede in poezije. Tokrat bomo prisluhnili zbirki Nine Kremžar Dostop na odprto morje.
Morda ste že kje slišali latinski rek: “Nomen est omen.” (Ime je znamenje). Ko je Mojzes Boga, ki mu je govoril v gorečem grmu vprašal po imenu, mu je odgovoril z nenavadnim odgovorom ...
Morda ste že kje slišali latinski rek: “Nomen est omen.” (Ime je znamenje). Ko je Mojzes Boga, ki mu je govoril v gorečem grmu vprašal po imenu, mu je odgovoril z nenavadnim odgovorom ...