Spored Radia Ognjišče

Na svoj glasbeni račun ste  prišli med dvajseto in enaindvajseto, nato pa smo gostili Oskarja Savarina, ki nas je povabil na romarsko potovanje h koreninam naše civilizacije. V Turčijo bomo odšli 17. aprila. Vabljeni k poslušanju opisa poti in na naše skupno vandranje.

Slovenski etnografski muzej razstavno sezono leta 2026 začenja z veliko občasno razstavo Maske: Od rituala do karnevala. Odprtje bo v četrtek, 15. januarja ob 18h v prostorih muzeja na Metelkovi. 

Molili so Molilci pobude »Molitev in post za domovino«

Ponižnost je Frančišek imenoval sveta in dodal, da zmede napuh. Sveti Pavel v pismu Kološanom imenuje Božje izvoljence tiste, ki se oblačijo v »usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost in potrpežljivost.«

Smrčanje včasih ni le nadležno, ampak lahko pomeni resno zdravstveno težavo. Obstruktivna spalna apneja je bolezen dihal, zaradi katere ima težave na tisoče Slovencev. Govorili smo o tem, kako prepoznati opozorilne znake, zakaj je dober spanec temelj zdravja in kakšne so posledice, če motnje dihanja med spanjem ostanejo nezdravljene. Naša gostja je bila specialistka pnevmologije z Univerzitetne klinike Golnik Kristina Ziherl.

S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič . 

Igor Omerza, raziskovalec arhivov nekdanje komunistične tajne politične policije Udba, je predstavil že svojo šesto knjigo iz serije Osamosvojitelji in Udba, tokrat z naslovom Janez Janša – Kaplar. Knjiga ima 428 strani in je bogato ilustrirana s fotografijami ter faksimili arhivskih dokumentov.

Ponižnost je Frančišek imenoval sveta in dodal, da zmede napuh. Sveti Pavel v pismu Kološanom imenuje Božje izvoljence tiste, ki se oblačijo v »usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost in potrpežljivost.«

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

Tokrat smo se posvetili slovenskemu gospodarstvu. Skupaj z gosti z Gospodarske zbornice Slovenije (Bojan Ivanc), Združenja Manager (Petra Juvančič), Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (Ajša Vodnik) in Ministrstva za gospodarstvo (Matevž Frangež) smo spregovorili o trenutnih največjih izzivih, o posledicah ukrepov, ki jih je bilo deležno gospodarstvo v zadnjem letu in o pričakovanjih za novo leto.

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

Smrčanje včasih ni le nadležno, ampak lahko pomeni resno zdravstveno težavo. Obstruktivna spalna apneja je bolezen dihal, zaradi katere ima težave na tisoče Slovencev. Govorili smo o tem, kako prepoznati opozorilne znake, zakaj je dober spanec temelj zdravja in kakšne so posledice, če motnje dihanja med spanjem ostanejo nezdravljene. Naša gostja je bila specialistka pnevmologije z Univerzitetne klinike Golnik Kristina Ziherl.

V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Igor Omerza, raziskovalec arhivov nekdanje komunistične tajne politične policije Udba, je predstavil že svojo šesto knjigo iz serije Osamosvojitelji in Udba, tokrat z naslovom Janez Janša – Kaplar. Knjiga ima 428 strani in je bogato ilustrirana s fotografijami ter faksimili arhivskih dokumentov.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

“Daj mi popolno ljubezen,” je prošnja, ki jo je Frančišek ponavljal od prvega dne, ko mu je Jezus spregovoril s križa pri svetem Damijanu. Brez te, popolne ljubezni, ne bi zmogel naslednjega koraka, ki ga je čakal ob srečanju z gobavcem, ki ga je do konca spremenilo in zaznamovalo za vse življenje.

Z nami je bil vodja delavnic dobrega sporazumevanja Tomaž Ovsenik.

V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev. 

Predstavili smo knjigo Vsak naslednji otrok je lepši, Folklorne in spominske pripovedi iz Poljanske doline od Fužin do Škofje Loke. 53 zapisovalcev je ohranilo 1464 pripovedi, ki jih je zaupalo 148 pripovedovalcev. Knjigo, ki jo bodo predstavili v novem Kulturnem domu v Poljanah, v četrtek 15. januarja ob 18. uri, nam bo predstavila urednica akademikinja, ddr. prof. Marija Stanonik.

“Daj mi popolno ljubezen,” je prošnja, ki jo je Frančišek ponavljal od prvega dne, ko mu je Jezus spregovoril s križa pri svetem Damijanu. Brez te, popolne ljubezni, ne bi zmogel naslednjega koraka, ki ga je čakal ob srečanju z gobavcem, ki ga je do konca spremenilo in zaznamovalo za vse življenje.

Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano». 

Maševal je župnik Ervin Mozetič, sodeloval je Ansambel sveti Marko. 

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.

Obup je Ano pognal čez rob.....znova se je znašla v bolnišnici. Zdravniki so jo samo opazovali in upali, da bo z njo in dojenčkom, ki ga nosi, vse lepo in prav. 

Tokrat smo se posvetili slovenskemu gospodarstvu. Skupaj z gosti z Gospodarske zbornice Slovenije (Bojan Ivanc), Združenja Manager (Petra Juvančič), Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (Ajša Vodnik) in Ministrstva za gospodarstvo (Matevž Frangež) smo spregovorili o trenutnih največjih izzivih, o posledicah ukrepov, ki jih je bilo deležno gospodarstvo v zadnjem letu in o pričakovanjih za novo leto.

Z nami je bil vodja delavnic dobrega sporazumevanja Tomaž Ovsenik.

Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano». 

Predstavili smo knjigo Vsak naslednji otrok je lepši, Folklorne in spominske pripovedi iz Poljanske doline od Fužin do Škofje Loke. 53 zapisovalcev je ohranilo 1464 pripovedi, ki jih je zaupalo 148 pripovedovalcev. Knjigo, ki jo bodo predstavili v novem Kulturnem domu v Poljanah, v četrtek 15. januarja ob 18. uri, nam bo predstavila urednica akademikinja, ddr. prof. Marija Stanonik.

Molili so radijski sodelavci.

“Mnogo jih je, ki tedaj, ko doživljajo krivico, pogosto zaradi tega dolžijo nasprotnika ali bližnjega. Pa ni tako: kajti vsakdo ima sam sebi na voljo sovražnika, namreč svoje telo, s katerim greši,” je zapis iz Frančiškovih opominov.

V sklopu dvodnevnega Festivala slovenskih univerz, na katerem se je predstavila tudi Teološka fakulteta, smo z več sogovorniki v studiu predstavili programe, ki jih Teološka nudi mladim, spregovorili pa tudi širše o vprašanjih smisla, poklicanosti in povezovanja vere in kulture. S prof. Sašo Poljak Lukek ter študenti Evo Pungartnik, Blažem Šporinom in Domnom Vahčičem.  

Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.

V nedeljo, 18. januarja bodo člani Mešanega pevskega zbora Anton Foerster, ki deluje pod vodstvom Damjane Božič Močnik, zaključili »abonma« petih koncertov ob 50-letnici zbora s slavnostnim koncertom v ljubljanski stolnici. Najprej bodo peli pri večerni sv. maši ob 18.30, ki jo bo daroval nadškof g. Stanislav Zore, po njej pa bo še krajši koncert. 

“Mnogo jih je, ki tedaj, ko doživljajo krivico, pogosto zaradi tega dolžijo nasprotnika ali bližnjega. Pa ni tako: kajti vsakdo ima sam sebi na voljo sovražnika, namreč svoje telo, s katerim greši,” je zapis iz Frančiškovih opominov.

Obstaja pa na tej poti kar nekaj pasti in, ker sem v tem programu že četrto leto, vse zelo dobro poznam.

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Druga past je, če uporabim znan slogan: lačen si ful drugačen. Kakšen smisel ima odpoved hrani, če zaradi moje nepotrpežljivosti renčim na vse okrog sebe? Namesto, da bi se krepila v ljubeznivosti in duhovno rasla, morajo okrog mene rasti moji nabližji, ki si tega niso prostovoljno izbrali.

Tretja past, ki jo moram izpostaviti je tako imenovana past kljukic. Izpišem vse askeze, ki jih program od mene zahteva, naredim tabelico in vsak večer obkljukam. Ob vsaki kljukici raste moj ego, ob vsakem x pa slaba volja in razočaranje nad seboj.

Težko je razumeti kako vztrajati v askezi brez da bi zapadli v to past. To je res izziv! K razmišljanju o tem me je spodbudilo vprašanje tretjega dne letošnjega programa: Kako se s ponižnostjo izogneš temu, da bi na askezo gledala kot na nekaj, v čemer moraš biti dobra? Tistega dne sem na to vprašanje v svoj dnevnik zapisala: “To mi ostaja uganka. Če pri zadani askezi ne vztrajam, se mi zdi, da sem jo prekršila zaradi sebičnih strasti in hotenj. Če pa v njej vztrajam, me prevzame občutek uspeha, kar tudi ne vodi v ponižnost…”

Nato pa mi je Gospod, po ljubezni mojega moža, to vprašanje naslednji dan dobro razložil. Kosilo sem za domače skuhala že zgodaj, nato pa sem morala od doma. Tako sem preskočila kosilo, popoldne pa se je nepričakovano zavleklo. Razmišljala sem, da se bom v duhu odpovedovanja in posta odpovedala tudi večerji, na kar me je poklical Tomaž, in mi naročil naj sporočim, kdaj se bom vračala, da mi bo dal pogreti kosilo. Tomaž je dober mož, a za obroke običajno skrbim jaz in ne spomnim se, kdaj se je nazadnje zgodilo, da bi tako poskrbel za mojo večerjo. Lekcija mi je bila povsem jasna: tisti dan je bilo sprejeti večerjo večje dejanje ponižnosti, kot trmasto vztrajati v askezi zaradi kljukice. Eden od sadov tega truda je gotovo tudi odprtost navdihom Svetega duha in prepoznavanje Božjega delovanja v vsakdanu. Zdi se mi, kot bi bile moje oči teh 90 dni bolj odprte in moj um bolj dojemljiv za Božja znamenja.

Tudi po 90 dneh se kaj rado zgodi, da prehitro pademo nazaj v stare navade. A več molitve in darovanje zatajevanj in odpovedi, pogostejši obisk svete maše in zakramentov, očiščenje uma tolikih dražljajev iz družabnih omrežij, zagotovo ni vnemar. Nekatere navade se obdržijo, druge izginejo kot kafra, a 90 dni dela na odnosu z Gospodom, seboj in družbo ni zanemarljivo! To je pravzaprav četrtina leta. Dobro za začetek. Naš ideal pa bi moral biti, da Gospodu všečno, z rednim prejemanjem zakramentom, rednimi postnimi dnevi, trudom za medsebojne odnose, prispevanjem zatajevanj in v molitvi, živimo vse dni.

Komentar sem pripravila Polonca Sokol

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

V oddaji smo med drugim izvedeli, kako je ime najljubšemu konju Domna Kljuna, kakšen pomemben osebni projekt ga čaka v tem letu in o čem govori njegova nova pesem. Član ansambla Modrijani Franjo Oset pa nam je predstavil letošnjo spektakularno Noč Modrijanov in druge načrte zasedbe v letu 2026.

Oddaja je prinesla trajnostno naravnano temo na področju mode in navad nakupovanja oblačil. Projekt Mlade karitas Zgodbe oblek spodbuja, da bi zavrgli čim manj povsem dobrih kosov oblačil. Zato omogočajo ter spodbujajo trajnostno naravnanost mode z izmenjevalnicami oblačil. To smo obiskali v sredo, v oddaji pa bomo slišali utrip in živahnost dogodka.