Ana je bila v bolnišnici skupaj z Esmo, ki je bila tudi noseča, a tudi njena zgodba je žalostna, Ana jo je skušala tolažiti. V novem nadaljevanju Radijskega romana Pot do Resnice smo slišali kako sta se zbližali Ana in Esma.
Sv. Bonaventura, ki je po legendi ime dobil prav po srečanju s Frančiškom, je o njegovem daru prerokovanja pravil, da ni le napovedoval prihodnjih stvari, temveč je govoril tudi o dogodkih, ki so se dogajali v njegovi odsotnosti, kot da bi bili pred njegovimi očmi; da je prodrl do dna src in videl najbolj skrivne kotičke vesti, kot bi gledal v zrcalo večne luči in da je njegov čudovit sij razkrival tisto, kar je bilo najbolj skrito.
V oddaji ste slišali, kaj so škofje za naš radio povedali o vtisih po nedavnem obisku ad limina pri papežu Leonu, govorili smo tudi o Nedelji Božje besede, o molitveni osmini za edinost kristjanov in poročali o spremljevalnem dogajanju Svetopisemskega maratona. Objavili smo tudi izseke nagovorov s pogrebne maše duhovnika in urednika revije Ognjišče msgr. Silvestra Čuka.
V domovini je misijonar Janez Krmelj. Zdravstveni in ostali delavci, prostovoljci, so se zbrali ob njem in obujali spomine na delo na misijonu Ampitafá. Obiskala nas je Metka Skubic in nam povedala nekaj o namenu srečanja in njenem doživljanju misijonskega Madagaskarja.
V oddaji smo govorili o ekumenizmu, med drugim o tem, kje se zatika, da ne pride do sporazuma o skupnem obhajanju velike noči, in kako na ekumenske odnose vpliva izvolitev ženske za duhovno vodjo Anglikanske Cerkve. Na vprašanja je odgovarjal doktor patrističnih znanosti Jan Dominik Bogataj.
Zbrali smo odmeve na zadnje dogajanje okrog sprejetja trgovinskega sporazuma Mercosur. V osrednjem delu pa je bila naša gostja Polona Scheuba (Šojba), podpredsednica delovne skupine sadje in zelenjava pri Copa Cogeca. Pojasnila je, kako v tej organizaciji komentirajo omnibus paket za t.i. poenostavitev in krepitev varnosti hrane in krme.
Kaj se dogaja s slovenskimi knjigami v krajih po svetu, kjer se slovenščina izgublja kot vsakdanji jezik in kako lahko preprečimo zavrženje, je povedal dr. Dejan Valentinčič. Spomnili smo se tudi nekdanjega predsednika Izseljenskega društva Slovenija v svetu, dr. Branka Zorna. V oddaji ste slišali še, da so ob robu 54. Novoletnega srečanja Slovencev Videmske pokrajine in Posočja v Kobaridu podpisali Pismo o nameri za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Glavni pobudnik je bil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.
Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS se je oglasilo ob bližnji četrti obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč civilnih, več sto tisoč vojaških življenj. JRS s predanimi ekipami ob solidarnosti številnih velikodušnih ljudi, fundacij in organizacij z vsega sveta neprekinjeno nudi pomoč in spremlja tisoče ljudi, ki so bili nasilno izgnani iz svojih domov. Zato prosi, da jih še naprej podpirate na povezavi: https://jrseurope.org/en/take-action/donate/.
Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve.
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo pozornost namenili dostopnemu turizmu; ta je namenjen ljudem s posebnimi potrebami, da so tako počitnice, izleti in ogledi znamenitosti prilagojeni posameznikovim željam in zmožnostim. Dostopni turizem zajema gibalno in senzorno ovirane, osebe z intelektualnimi in psihičnimi ovirami, osebe, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter tiste, ki potrebujejo prilagoditve zaradi drugih zdravstvenih razlogov. Z nami je bila Vesna Barbalić, vodja turizma v zavodu Premiki, ki je zavod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma.
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
V oddaji ste slišali, kaj so škofje za naš radio povedali o vtisih po nedavnem obisku ad limina pri papežu Leonu, govorili smo tudi o Nedelji Božje besede, o molitveni osmini za edinost kristjanov in poročali o spremljevalnem dogajanju Svetopisemskega maratona. Objavili smo tudi izseke nagovorov s pogrebne maše duhovnika in urednika revije Ognjišče msgr. Silvestra Čuka.
V domovini je misijonar Janez Krmelj. Zdravstveni in ostali delavci, prostovoljci, so se zbrali ob njem in obujali spomine na delo na misijonu Ampitafá. Obiskala nas je Metka Skubic in nam povedala nekaj o namenu srečanja in njenem doživljanju misijonskega Madagaskarja.
V oddaji smo govorili o ekumenizmu, med drugim o tem, kje se zatika, da ne pride do sporazuma o skupnem obhajanju velike noči, in kako na ekumenske odnose vpliva izvolitev ženske za duhovno vodjo Anglikanske Cerkve. Na vprašanja je odgovarjal doktor patrističnih znanosti Jan Dominik Bogataj.
V oddaji smo gostili člane trenutno najbolj vroče, popularne in vplivne glasbene skupine Joker Out. Nace Jordan, Jure Maček, Jan Péteh, Kris Guštin in Bojan Cvjetićanin so povedali, na kaj so v desetih letih delovanja najbolj ponosni, kako promovirajo slovenščino in Slovenijo v tujini, kako vadijo na ‚placu', kakšen Karneval pripravljajo ob obletnici in še marsikaj.
“Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi
posebno s soncem, velikim bratom,
ki razsvetljuje dneve in nas.
Lepo je in v velikem sijaju žari.
Tebe, Najvišji, odseva.
Hvaljen, moj Gospod,
v sestri luni in zvezdah
ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.”
Nadevane krompirjeve polovice, ribana kaša iz polnozrnate moke, kako navlažiti biskvit, vlaganje svežih jajc, krompir v oblicah s sirom ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti.
V oddaji o kulturi smo povabili na odprtje razstave 31. likovne kolonije Umetniki za karitas, ki bo v torek, 27. januarja, ob 18h, v Galeriji Družina, v Ljubljani.
“Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi
posebno s soncem, velikim bratom,
ki razsvetljuje dneve in nas.
Lepo je in v velikem sijaju žari.
Tebe, Najvišji, odseva.
Hvaljen, moj Gospod,
v sestri luni in zvezdah
ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.”
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Zbrali smo odmeve na zadnje dogajanje okrog sprejetja trgovinskega sporazuma Mercosur. V osrednjem delu pa je bila naša gostja Polona Scheuba (Šojba), podpredsednica delovne skupine sadje in zelenjava pri Copa Cogeca. Pojasnila je, kako v tej organizaciji komentirajo omnibus paket za t.i. poenostavitev in krepitev varnosti hrane in krme.
Nadevane krompirjeve polovice, ribana kaša iz polnozrnate moke, kako navlažiti biskvit, vlaganje svežih jajc, krompir v oblicah s sirom ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Kaj se dogaja s slovenskimi knjigami v krajih po svetu, kjer se slovenščina izgublja kot vsakdanji jezik in kako lahko preprečimo zavrženje, je povedal dr. Dejan Valentinčič. Spomnili smo se tudi nekdanjega predsednika Izseljenskega društva Slovenija v svetu, dr. Branka Zorna. V oddaji ste slišali še, da so ob robu 54. Novoletnega srečanja Slovencev Videmske pokrajine in Posočja v Kobaridu podpisali Pismo o nameri za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Glavni pobudnik je bil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.
Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve.
V oddaji o kulturi smo povabili na odprtje razstave 31. likovne kolonije Umetniki za karitas, ki bo v torek, 27. januarja, ob 18h, v Galeriji Družina, v Ljubljani.
“Predstojniki naj se ponašajo s to službo toliko, kolikor bi se, če bi bili določeni za službo umivanja nog bratom,” je naročal sveti Frančišek in tudi “Blagor služabniku, ki se tako ponižno vede med svojimi podrejenimi, kakor če bi bil med svojimi gospodarji.”
Govorili smo o zimski vožnji, ustrezni opremljenosti vozil in akumulatorjih, ki so bili v prvih desetih dneh letošnjega leta med glavnimi krivci za klice na pomoč. Kaj bolj škodi akumulatorju – poletne visoke temperature ali zimski mraz? Ali lahko preprečimo težave in kakšni so znaki, da je akumulator na koncu življenjske dobe? Z nami je bil direktor mobilnostnih storitev pri AMZS Iztok Podobnik.
Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.
Park vojaške zgodovine Pivka je predstavil knjigo Najhrabrejši med hrabrimi - baron Andrej Čehovin (1810-1855), s katero so se ob 170. obletnici njegove smrti skupaj z razstavo poklonil spominu na večkrat odlikovanega slovenskega častnika v avstrijski cesarski vojski. Avtorja razstave in dvojezične slovensko-angleške knjige sta Janko Boštjančič in Pavel Car.
“Predstojniki naj se ponašajo s to službo toliko, kolikor bi se, če bi bili določeni za službo umivanja nog bratom,” je naročal sveti Frančišek in tudi “Blagor služabniku, ki se tako ponižno vede med svojimi podrejenimi, kakor če bi bil med svojimi gospodarji.”
Kdo, če ne benediktinski pater Anselm Grün, lahko o desetih zapovedih razmišlja na svež in aktualen način. Pri zapovedih je namreč temeljno vprašanje, ali je ljubezen podlaga našega življenja. Brez ljubezni so zapovedi prazne, brez ljubezni tudi ne moremo izpolniti nobene zapovedi.
S temi besedami so pospremili na pot knjigo z naslovom Deset zapovedi pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je izšla.
V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov.
Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Govorili smo o zimski vožnji, ustrezni opremljenosti vozil in akumulatorjih, ki so bili v prvih desetih dneh letošnjega leta med glavnimi krivci za klice na pomoč. Kaj bolj škodi akumulatorju – poletne visoke temperature ali zimski mraz? Ali lahko preprečimo težave in kakšni so znaki, da je akumulator na koncu življenjske dobe? Z nami je bil direktor mobilnostnih storitev pri AMZS Iztok Podobnik.
Park vojaške zgodovine Pivka je predstavil knjigo Najhrabrejši med hrabrimi - baron Andrej Čehovin (1810-1855), s katero so se ob 170. obletnici njegove smrti skupaj z razstavo poklonil spominu na večkrat odlikovanega slovenskega častnika v avstrijski cesarski vojski. Avtorja razstave in dvojezične slovensko-angleške knjige sta Janko Boštjančič in Pavel Car.
Molitev vodi vojaški vikar Matej Jakopič.
Lahko bi rekli, da je beseda “mir” sinonim za delovanje svetega Frančiška. Toda ob tem velja reči, da blagost besede mnogokrat ne izraža naše okolice in tudi ne naše notranjosti. Mirna voda je takrat, ko nihče ne meče kamnov vanjo in ji ni potrebno izpirati krvavih ran.
V Svetovalnici bo naš gost Igor ŠKERBOT, svetovalec spec. za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje. Na včerajšnjem (27. 1.) Zelenjadarskem posvetu so med drugim podelili priznanja za najboljše kislo zelje in kislo repo, zato bo svetoval tudi o pravilnem postopku kisanja, ki privede do odličnih rezultatov.
Tretje življenjsko obdobje je res lepo, saj lahko počnem tisto, kar me veseli, pravi upokojena učiteljica Jana Ozimek. Kaj pa vi?
V Kranju, Prešernovem mestu se bo 1. februarja začel osemdnevni program doživetij kulture Prešernov smenj, ki bo vrhunec doživel na slovenski kulturni praznik 8. februarja že 23.
Lahko bi rekli, da je beseda “mir” sinonim za delovanje svetega Frančiška. Toda ob tem velja reči, da blagost besede mnogokrat ne izraža naše okolice in tudi ne naše notranjosti. Mirna voda je takrat, ko nihče ne meče kamnov vanjo in ji ni potrebno izpirati krvavih ran.
Imamo pravico nastopati v javnosti? Ali svoboda izražanja velja tudi za kristjane? Kako odgovarjati, ko gre za temeljna vprašanja človekovega dostojanstva, družine, socialne pravičnosti... Kaj pomeni trditev, Cerkev ločena od države? Je odvzem statusa splošno koristne organizacije verskim skupnostim protiustaven? Zakaj vodstvo Cerkve lahko upravičeno spregovori o težavah v zdravstvu? Kaj lahko pove pred volitvami in kako naj se kristjani odločamo na njih? Ta in še nekatera vprašanja smo zastavili nadškofu Antonu Stresu. Prisluhnite v oddaji Pogovor o ob 17. uri.
Tokrat bo z nami makedonski pesnik Slave Gjorgo Dimoski in pesmi, ki so v prevodu izšle v zbirki pod naslovom Risovo poročilo in Jezik in Kruh.
Gost Igor ŠKERBOT, svetovalec spec. za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje je spregovoril o izzivih, o katerih so govorili na minulem Zelenjadarskem posvetu, na katerem so med drugim podelili tudi priznanja za najboljše kislo zelje in kislo repo. Zato je svetoval tudi o pravilnem postopku kisanja, ki privede do odličnih rezultatov.
V Kranju, Prešernovem mestu se bo 1. februarja začel osemdnevni program doživetij kulture Prešernov smenj, ki bo vrhunec doživel na slovenski kulturni praznik 8. februarja že 23.
Molijo radijski sodelavci.
Bolj kot z besedami, je sveti Frančišek molil z zgledom in življenjem.
Beraču je podaril plašč, prav tako revnemu vitezu. Vse, ki so se mu pridružili je klical bratje in jih spodbujal “Ljubite drug drugega, kot vas jaz ljubim.”
Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici bo ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, se bomo pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?
Bolj kot z besedami, je sveti Frančišek molil z zgledom in življenjem.
Beraču je podaril plašč, prav tako revnemu vitezu. Vse, ki so se mu pridružili je klical bratje in jih spodbujal “Ljubite drug drugega, kot vas jaz ljubim.”
Klemen Cezar je vse bolj uveljavljeni »repar«. Pred štirimi leti je na odru »Stične mladih« opozoril nase in navdušil. Tovrstno glasbo rad posluša že od rosno mladih let. Všeč mu je moč besedila v njej. Rad bi v letu ali dveh posnel album, in, doda, nastopil tudi na radijskem festivalu. Tudi v lokostrelstvu je žel uspehe, dosegal priznanja in najboljše uvrstitve, dlje časa deluje kot mednarodni sodnik na lokostrelskih tekmovanjih po svetu. Po poklicu je kemijski inženir, premore pa tudi osebno kemijo ali karizmo, ki jo na odru uspe predati občinstvu. Je katehet, v oddaji bo spregovoril tudi o svojih izkušnjah na poti življenja, oziroma na poti vnovičnega srečanja z Bogom.
Imamo pravico nastopati v javnosti? Ali svoboda izražanja velja tudi za kristjane? Kako odgovarjati, ko gre za temeljna vprašanja človekovega dostojanstva, družine, socialne pravičnosti... Kaj pomeni trditev, Cerkev ločena od države? Je odvzem statusa splošno koristne organizacije verskim skupnostim protiustaven? Zakaj vodstvo Cerkve lahko upravičeno spregovori o težavah v zdravstvu? Kaj lahko pove pred volitvami in kako naj se kristjani odločamo na njih? Na ta in še nekatera vprašanja je odgovarjal nadškof Anton Stres, dolgoletni predsednik Komisije pravičnost in mir.
Klemen Cezar je vse bolj uveljavljeni »repar«. Pred štirimi leti je na odru »Stične mladih« opozoril nase in navdušil. Tovrstno glasbo rad posluša že od rosno mladih let. Všeč mu je moč besedila v njej. Rad bi v letu ali dveh posnel album, in, doda, nastopil tudi na radijskem festivalu. Deluje v skupini Debu ptč. Tudi v lokostrelstvu je žel uspehe, dosegal priznanja in najboljše uvrstitve, dlje časa pa zdaj deluje tudi kot mednarodni sodnik na lokostrelskih tekmovanjih po svetu. Po poklicu je kemijski inženir, premore pa tudi osebno kemijo ali karizmo, ki jo na odru uspe predati občinstvu. Je katehet, v oddaji je spregovoril tudi o svojih izkušnjah na poti življenja, oziroma na poti vnovičnega srečanja z Bogom.
Molitev vodi salezijanec Marko Košnik.
75. rojstni dan praznuje angleški glasbenik, pevec, tekstopisec, producent in igralec Phil Collins. Velja za enega najvplivnejših glasbenikov 80‑ih, znan po edinstvenem bobnarskem stilu in brezčasnih baladah.
Mladi berejo, a jim pri tem pomagam ter približam literarne junake, ki se mučijo z ljubeznijo, pove profesorica Jana Ozimek.
Sveti Frančišek je Hvalnico stvarstva pisal, ko je slepel in jo končal, ko je videl samo še temo. Ob tem spoznanju verzi še močneje zasijejo, saj odsevajo njegovo notranjost:
“Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju,
v katerem nam noč razsvetljuješ;
lep je in vesel in krepak in močan.”
75. rojstni dan praznuje angleški glasbenik, pevec, tekstopisec, producent in igralec Phil Collins. Velja za enega najvplivnejših glasbenikov 80‑ih, znan po edinstvenem bobnarskem stilu in brezčasnih baladah.
Kdo, če ne benediktinski pater Anselm Grün, lahko o desetih zapovedih razmišlja na svež in aktualen način. Pri zapovedih je namreč temeljno vprašanje, ali je ljubezen podlaga našega življenja. Brez ljubezni so zapovedi prazne, brez ljubezni tudi ne moremo izpolniti nobene zapovedi.
S temi besedami so pospremili na pot knjigo z naslovom Deset zapovedi pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je izšla.
Molijo radijski sodelavci.
Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška:
Oče naš: Tolažnik in Zveličar.
Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih.
Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi.
Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti.
Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji: da bi te ljubili z vsem srcem.
Doc. dr. Drago Jerebic, profesor pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije, bo sogovornik na godovni dan don Boska, ustanovitelja salezijancev, zato bomo pogovor začeli najprej z učinkovitostjo njegovega vzgojnega delovanja med mladimi. Deluje še danes in če, zakaj? V čem mu velja slediti? V nadaljevanju bomo razprostrli še nekaj perečih vprašanj s področja medosebnih odnosov.
Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška:
Oče naš: Tolažnik in Zveličar.
Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih.
Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi.
Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti.
Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji: da bi te ljubili z vsem srcem.
V tokratnem sobotnem popoldnevu boste spoznali vrhunsko gledališko in filmsko igralko Natašo Barbaro Gračner. Morda se je spomnite iz Pevčevega filma Carmen, morda kot strogo ravnateljico v Bičkovem filmu Razredni sovražnik; ljubitelje gledališča je zagotovo presunila v vlogi Medeje, v teh dneh jo lahko vidite v predstavi Zdravnica v ljubljanski Drami. Nataša Barbara Gračner je odigrala več kot dvesto gledaliških, filmskih, televizijskih in radijskih vlog, ki so brez izjeme poglobljene karakterne študije dramskih likov. Za svoje delo je bilo večkrat nagrajena; nazadnje je lani junija prejela Borštnikov prstan, ki je najbolj prestižna slovenska nagrada za igralske dosežke. Kaj jo je potegnilo v svet gledališča, s čim jo očara še danes, kako je delati z mladimi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo – o vsem tem in še marsičem v oddaji Naš gost.
V sobotnem duhovnem večeru boste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 4. nedeljo med letom. Nadaljevali bomo z duhovnim govorom, ki ga je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Sledile bodo prve nedeljske večernice in rožni venec. Molili bomo veseli del s prošnjo za redovnice in redovnike, ki bodo 2. februarja praznovali dan posvečenega življenja. Ob sklepu duhovnega večera boste slišali pet poglavij Matejevega evangelija – od 7. do 11. poglavja.
Doc. dr. Drago Jerebic, profesor pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil sogovornik na godovni dan don Boska, ustanovitelja salezijancev, zato smo pogovor začeli najprej z učinkovitostjo njegovega vzgojnega delovanja med mladimi. Deluje še danes in če, zakaj? V čem mu velja slediti? V nadaljevanju smo razprostrli še nekaj perečih vprašanj s področja medosebnih odnosov. Skupaj z ženo vodita tudi Družinski inštitut Bližina.