Kje so energetske priložnosti Slovenije ob opuščanju premoga?

Pogovor o | 10.10.2024, 07:30 Petra Stopar

V oddaji Pogovor o smo se dotaknili izzivov slovenskega elektroenergetskega sistema, o aktualnem dogajanju na tem področju, predvsem pa o priložnostih, ki jih ima Slovenija z uporabo obnovljivih virov energije in možnosti nadaljnje rabe jedrske energije. Naša gosta sta bila poslovni direktor Holdinga Slovenskih elektrarn Uroš Podobnik in strokovnjak za elektroenergetske sisteme prof. dr. Andrej Gubina.

Podobnik o Jek 2: Treba bo zagotoviti ustrezen nadzor

Državni zbor bo v tem tednu predvidoma odločil o 24. novembru kot datumu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo. Vprašanje se bo glasilo: »Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?« Kaj več kot to, ali podpiramo priprave na projekt izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, na referendumu 24. novembra ne moremo odločati, saj kaj več podatkov še ni znanih, je prepričan poslovni direktor največjega slovenskega proizvajalca električne energije Holdinga Slovenskih elektrarn Uroš Podobnik. Upa pa, da Jek 2 (drugi blok Jedrske elektrarne Krško) ne bo postal Teš 6 (šesti blok Termoelektrarne Šoštanj).

Pojasnil je, katere ključne zadeve so šle narobe pri TEŠ 6: »Blok šest je bil takrat, ko se je ta investicija začela – podobno kot nuklearka, če bo šla v izgradnjo – ena največjih investicij, ki se je kadarkoli izvedla v Republiki Sloveniji. Pri tej investiciji so bili sicer angažirani mnogi strokovnjaki, pa vendarle ne vsi in ne z vseh področji, kjer bi bilo potrebno. To je bila velika napaka. Ni bilo zagotovljeno ustrezno vodenje, nadzorovanje projekta in investicije, ni bila zagotovljena transparentnost, preglednost. Kot veste, je v okviru projekta TEŠ 6 prišlo tudi do izredno visoke stopnje korupcije.« Izid tega pa je bilo priznanje krivde s strani Alstoma oziroma njegovega naslednika General Electrica, ki je HSE plačal 260 milijonov evrov odškodnine.

Da se zgodba ne ponovi pri morebitni izgradnji JEK 2, je po njegovem pomembno zagotoviti ustrezen nadzor, tako lastniški kot projektni, morda tudi civilni. »Poleg tega pa bi rekel, da govorimo o projektu, okrog katerega krožijo različne investicijske vrednosti, ki vse presegajo devet, deset milijard evrov, torej je potreben tudi močan in neodvisen sistem preprečevanja korupcije, prevar in drugih neetičnih ravnanj in tak sistem je tudi zelo zahtevno vzpostaviti,« je menil Podobnik. Pojasnil je tudi, zakaj so se v HSE po posvetih z domačimi in tujimi strokovnjaki odločili za izločitev termo divizije – TEŠ 6 in Premogovnika Velenje, da preprečijo insolventnost teh družb, ter kaj lahko pričakujejo v Šaleški dolini po 1. januarju 2025.

Zeleni prehod je nujen, nimamo alternative. Mi moramo porabiti manj energije in manj snovi v našem udejstvovanju in tudi pri razvoju. Prilagoditi moramo svoje navade, bolj moramo sodelovati lokalno in na nacionalnem nivoju.

Kadrovski primanjkljaj tudi na področju inženirjev

Tako kot Podobnik pa tudi eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za energetske sisteme prof. dr. Andrej Gubina s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani vidi potrebo po ustreznem znanju in kadrih v Sloveniji. »Zdaj imamo val upokojevanja, obenem pa imamo vedno manjši vpis, tudi generacije so manjše. Potrebujemo več inženirjev. Danes sem slišal eno statistiko, da ima v Sloveniji 43 odstotkov prebivalcev visoko izobrazbo, ampak inženirjev nam pa manjka. Ni izziv samo gradnja te velike elektrarne, ampak gradnja vseh virov energije,« je poudaril dr. Gubina in dodal, da ni samo dovolj postavitev neke tehnologije, ampak tudi učinkovito in ustrezno upravljanje z njo na dolgi rok. Kot ključno pri nas vidi populariziranje stroke in znanosti.

Kar zadeva stališče elektroenergetskega sistema do drugega bloka jedrske elektrarne, dr. Gubina, ki je tudi direktor Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani, pravi, da je z vidika stabilne in dolgoročno zanesljive oskrbe z energijo zelo zaželena. Pojavljajo pa se druga vprašanja, »predvsem z ekonomskega gledišča in z gledišča negotovosti, v kateri bo obratovala v času, ko se bo priključila v omrežje, od leta 2040 naprej«.

Predstavil je rezultate analize, ki je bila narejena pred dvema letoma v Sloveniji, za obdobje naslednjih 40 let, o tem, ali bi zeleni prehod lahko izvedli tudi brez jedrske elektrarne: »Pokazalo se je, da bi morali dejansko izkoristiti celoten rečni potencial v Sloveniji, vključno s Srednjo Savo, jo popolnoma zgraditi, tudi ostale reke, tudi Muro.« Spregovoril je tudi o rezultatih projektov GEXIT in REPowerEU, ki so ju pred letom dni predstavili na Fakulteti za elektrotehniko in so preučevali scenarije, po katerih bi Slovenijo napajali le z elektriko iz obnovljivih virov: »Ti naši scenariji so pogledali, da bi v tej naši mešanici proizvodnje ali virov v Sloveniji prevladovala predvsem sončna in vetrna energija, kjer bi do leta 2050 sončna energija predstavljala nekako 68 odstotkov inštalirane zmogljivosti, vetrna pa 17 odstotkov. Torej skupno 85 odstotkov odstotkov zmogljivosti.« Preostanek inštaliranih zmogljivosti bi predstavljale hidroelektrarne. Pri prehodu na OVE pa je treba po njegovem upoštevati tudi prožnost, ki je povezana s sposobnostjo prilagajanja porabe ali proizvodnje trenutnim razmeram. Sonce in veter sta namreč nestanovitna, spremenljiva in negotova vira. Več pa lahko slišite v posnetku celotne oddaje.

Kaj bo imel sleherni državljan od zelenega prehoda?

Prof. dr. Gubina: »Zeleni prehod je nujen, nimamo alternative. Mi moramo porabiti manj energije in manj snovi v našem udejstvovanju in tudi pri razvoju. Prilagoditi moramo svoje navade, bolj moramo sodelovati lokalno in na nacionalnem nivoju. In kaj bomo imeli od zelenega prehoda? Imeli bomo manj onesnaženo okolje z lokalnimi emisijami, imeli bomo demokratizacijo oskrbe z energijo, ker elektrike ne bomo več proizvajali samo iz velikih centraliziranih elektrarn, ampak bomo vsi lahko s svojimi investicijami in s svojimi elektrarnami sodelovali pri zelenem prehodu, skozi to samooskrbo. Imeli bomo zelena delovna mesta v vseh teh industrijah, ki nam bodo omogočala postavitev teh porazdeljenih majhnih virov in pa dali bomo svoj prispevek k boju proti podnebnim spremembam, kar se mi zdi zelo pomembno.«

Podobnik: »Kar bo imel običajen Slovenec, je to, da če bomo imeli kombinacijo nizkoogljičnih virov, obstoječe nuklearke, nove nuklearke, in če bomo izkoristili domače vire, torej sonce, vodo, veter, bo imel tako zanesljivo oskrbo z električno energijo, ki bo imela majhne negativne vplive na okolje. Torej, ne bo imela nič vplivov, ker takšna proizvodnja električne energije žal ne obstaja, imela pa bo majhne negativne vplive na okolje in mislim, da je to nekaj, kar je na koncu za naše zanamce zelo pomembno.«