Pred referendumom o jedrski elektrarni

Oddaje | 30.08.2024, 15:18 Tanja Dominko

Pred nami je posvetovalni referendum, novembra bomo odšli na volišča, zato smo v oddaji Pogovor o nekoliko osvetlili trenutno oskrbo s to energijo in možnosti, ki jih imamo, če se odločimo za gradnjo novega bloka. V studiu so se nam pridružili dr. Tomaž Žagar, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, doktor jedrske energetike in diplomant prve generacije mednarodne šole vodenja na jedrskem področju World Nuclear University. Ob njem sta bila še dva mlajša sogovornika mag, Eva Bahčič je magistrica inženirka energetike, Mihael Boštjan Končar pa je magister inženir strojništva, ki nadaljuje doktorski študij na področju naprednih jedrskih tehnologij in energetskih sistemov na Fakulteti za strojništvo.

Trenutna oskrba z energijo je dobra, je pa izziv prihodnost

Sogovorniki so kot ključno ocenili predvsem dejstvo, da je jedrska energija stabilen vir energije, kar je ključno tudi za obstoj civilizacije, poudarja dr. Žagar. Za vetrne in sončne elektrarne namreč tega ne moremo reči. Trenutna oskrba z energijo je dobra, »je pa izziv prihodnost, ker ta stabilnost oskrbe ni samoumevna. Kar nekaj je vložnega dela strokovnjakov, podjetij, to ni zanemarljivo.« Bahčičeva je dodala, da nekaj teravatnih ur Slovenija še vedno uvozi, »uvozna odvisnost ni najboljši znak, saj se cene na trgu hitro spreminjajo.« »Stabilnost je pomembna, poskrbeti moramo, da ne bomo odvisni od teh uvoznih tokov«, se strinja tudi Končar.

Ali govorimo tudi o izvažanju elektrike?

Na cenovna tveganja je opozoril tudi dr. Žagar, vsaka izbira ima svoje posledice, po njegovem mnenju je najboljša izbira, »da vlagamo v lastna sredstva z veliko proizvodnje in malo vplivi, kar je jedrska energija tako po ekonomskem, energetskem in okoljskem segmentu. Jaz kot predsednik Društva jedrskih strokovnjakov lahko rečem, da je najboljša izbira vlaganje v jedrsko energijo in razvoj tega vira.« Ali govorimo tudi o izvažanju elektrike? Po besedah Žagarja je odvisno od tega, kako veliko elektrarno bomo gradili.

Podjetja in države po svetu zeleni energiji namenjajo vse več sredstev, predvsem zato, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Tudi jedrska energija sodi k čisti energiji, čeprav večkrat poslušamo o sončnih panelih, vetrnih turbinah in hidroelektrarnah.

Odpadki so najmanj problematični

Mnogi se sicer bojijo odpadkov, na vprašanje, kako velik problem predstavljajo, je dr. Žagar odgovoril: »Pri radioaktivnih odpadkih je treba reči, da je to najmanj problematično, čeprav javnost meni nasprotno. S temi odpadki znamo zelo dobro ravnati. Tudi odpadkov je zelo malo. Milijonkrat manjše količine so kot pri fosilnih gorivih. Jedrska elektrarna obratuje že 40 let in vsi odpadki, ki so nastali v njeni celotni življenjski dobi, so še vedno tam, v eni manjši stavbi. To je edina tehnologija, ki lahko vse svoje odpadke obdrži znotraj objekta in skrbi zanje 40, 50 let ali pa 100, ni potrebno zgraditi novega objekta. Torej so ti odpadki tehnološko obvladljivi.«

Imamo znanje in izkušnje

In kaj pravi zadnja študija o ravnanju z jedrskimi odpadki? Po besedah Eve Bahčič so se v tem poročilu ugotovili, »da imamo znanje in izkušnje in da bomo z odpadki še naprej odgovorno ravnali. Sistem je vzpostavljen in deluje.« Ob koncu leta 2022 je bilo v skladu za razgradnjo odpadkov 220 milijonov evrov in »analize so pokazale, da bo sredstev dovolj za strokovno ravnanje z odpadki.«

Končar je ob tem dodal, da se z jedrskimi odpadki ravna najbolje med vsemi vrstami odpadkov. »Za vsak nastal odpadek se ve, kdaj je nastal, kje se nahaja in v kakšnem stanju je.« Končar, ki sodeluje pri neodvisnem strokovnem nadzoru energetskih projektov, kot sta nova parnoplinska bloka TETOL, blok 7 TEB in projekt nadgradnje visokotlačne turbine v NEK, hkrati pa je tudi eden od predstavnikov fakultete v Evropskem industrijskem zavezništvu za male modularne reaktorje, je na vprašanje, kako resna alternativa so slednji, odgovoril: »Z Jekom 2 zagotavljamo predvsem pasovno energijo, ki nam je na voljo v vsakem trenutku. Prednost plinske elektrarne je, da se lahko hitro zaženejo in hitro zagotovijo energijski tok. Je pa slabo to, da uporabljajo drago energijo in da je njihov ogljični odtis zelo velik. Pri tehnologijah malih modularnih reaktorjev pa velja, da so to tehnologije, ki ponujajo nove tehnološke okvirje in postavljajo jedrsko energijo v položaj, ki bi lahko nekoč omogočil razogljičenje celotne oskrbe, torej tudi oskrbo z visokotemperaturno toploto za industrijo, sintetičnimi gorivi in podobno. Ko govorimo o teh reaktorjih, govorimo zlasti o širši rabi energije za skupno prihodnost. Nekaj teh reaktorjev že deluje, zlasti v Koreji, v Rusiji in na Kitajskem, drugod se zapleta pri licenciranju. Potrebno je še veliko razvoja in raziskovalnega vložka in financ, da bo to postala zrela tehnologija.«

Podpora projektu okoli 70-odstotna

Državnega prostorskega načrta za Jek 2 še ni. Gradivo za pobudo za začetek temelji na izhodišču enega reaktorja, torej na elektrarni z močjo do 1650 MW. Na podlagi trenutnih podatkov investicijsko vrednost Jeka 2 z enim reaktorjem brez stroškov financiranja in prilagojeno za pričakovano inflacijo ocenjujejo na 9314 evrov na kilovat. Ker izhodišče predvideva moč od 1000 do 1650 megavatov, je ocenjena investicijska vrednost nove nuklearke brez stroškov financiranja tako med 9,3 in 15,4 milijarde evrov.

Kaj pravi lokalno prebivalstvo? Posebna informacijska pisarna v Krškem že deluje in Bahčičeva je povabila k njenemu obisku. Sodeč po anketi z začetka leta, izvedeni za časnik Dnevnik, je v javnosti podpora projektu okoli 70-odstotna.