Zeleni prehod: "Skrbeti moramo za samozadostnost"

Oglasno sporočilo | 17.02.2022, 23:18 Vsebino zagotavlja NSi

Stranka Nova Slovenija – Krščanski demokrati je v okviru 4. spletnega dogodka v ciklu Pogovorov za boljšo Slovenijo govorila o zelenem prehodu in trajnostni mobilnosti. Temelj zelenega prehoda je t. i. evropski zeleni dogovor, nova evropska strategija za rast, ki bo Evropsko unijo preoblikovala v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Cilj je doseči podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050, spodbuditi gospodarstvo z zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in promet ter zmanjšati onesnaževanje. V tokratni razpravi so sodelovali: minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, doc. dr. Tomaž Žagar iz podjetja Gen energija, mag. Uroš Salobir iz Elesa, izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev Ana Struna Bregar in Miha Valentinčič iz podjetja AvantCar.

»Preveč se govori o elektrifikaciji in premalo o vodiku«

Da Slovenija in Evropa pri doseganju ciljev zelenega prehoda ne smeta zaostajati, je uvodoma menil minister Jernej Vrtovec. Pri tem ne smemo zanemariti vprašanja, kakšna bo cena tega prehoda, je dejal in spomnil na velik napredek, ki ga je naredila Slovenija med predsedovanjem Svetu Evropske unije. »Zlasti pri direktivah s področju transporta (alternativna goriva v letalstvu, pomorstvu in v drugih sektorjih) se zdaj odvija bitka: elektrifikacija ali vodik. Preveč se govori o elektrifikaciji in premalo o vodiku. Slovenija je tukaj res zvezda. Imamo skupen projekt v Anhovem z Italijo in Hrvaško. Kar se tiče energetike, imamo posamezne direktive o obnovljivih virih energije, o učinkoviti rabi energije. »Fit for 55 package« je sestavljen iz več posameznih dosjejev, ki sestavljajo celoto za pospešek k zelenemu prehodu. Ne smemo zaostajati, vedeti pa moramo, da bo to veliko stalo. Ne sme biti samo Evropa tista, ki gre v to smer. Evropa mora na ostale države članice, ki so še večji onesnaževalci od nas, vršiti dodatne pritiske, da tudi one spoštujejo cilje, ki smo si jih zadali Evropejci.«

»Graditi moramo energetsko neodvisnost, hkrati pa zasledovati podnebne in energetske cilje«

Minister Vrtovec je optimističen, zlasti, ker se nam ponujajo nove tehnologije, npr. za izkoriščanje jedrske energije. Brez nje po mnenju NSi Slovenija in Evropa ne bosta mogli biti energetsko neodvisni, zato stranka v svojem programu podpira izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. A ne le to, marveč tudi druge možnosti: »Mali modularni reaktorji, 20-megavatne nuklearne elektrarne so v razvoju v Franciji in Nemčiji. Zgodba okrog taksonomije, delegiran akt Slovenija pozdravlja. Slovenija je bila ena od trinajstih podpisnic držav članic EU, da gremo z nuklearnim prebojem naprej in prepričan sem, da bo to »boost projekt«. Vedno več držav članic EU se zaveda, da bo brez nuklearne energije in plina kot prehodnega elementa, nemogoče zgraditi energetsko neodvisno Evropo. Tako lahko postanejo cene zaradi naše odvisnosti od uvoza fosilnih goriv zelo visoke. Mi moramo graditi energetsko neodvisnost, hkrati pa zasledovati podnebne in energetske cilje. Ne smemo izgubiti konkurenčnosti v tem globalnem svetu napram npr. Kitajski, ki proizvede eno novo termo elektrarno vsak mesec, večjo, kot je TE Šoštanj. Gre pa za isto podnebje, isti planet. Če želi biti EU pionir na tem področju, mora poleg gradnje lastne energetske neodvisnosti k tem zasledovanju ciljev prisiliti tudi ostale velesile.«

»Tudi jedrska energija velja za trajnostni vir, kot sonce, veter in voda«

Zakaj jedrska energija velja za trajnostni vir, tako kot sonce, veter in voda, je pojasnil docent na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru, doktor jedrske energetike, vodja službe za storitve in razvoj v družbi GEN energija Tomaž Žagar. Različne strokovne skupine ugotavljajo, da so izpusti CO2 iz jedrske energije manjši ali primerljivi z izpusti elektrarn na obnovljive vire. Tudi pri nastajanju količine odpadkov ima jedrska energija manjše vplive na okolje. To po besedah dr. Žagarja dokazujejo številke, zato moramo vedno, ko se odločamo o energetiki, slediti razumu, in ne čustvom. Ko pa gre za stroške proizvodnje električne energije iz različnih virov, je pojasnil: »Kadar govorimo o stroških proizvodnje električne energije, moramo primerjati realne stroške pod enakimi pogoji, pa naj bodo to enaki stroški kredita, realen čas obratovanja in ostali parametri. Če pogledamo stroške obnovljive vire energije in jedrske energije, bomo ugotovili, da so z investicijskih vidikov zelo podobni, vsi potrebujejo ogromno količino denarja na začetku, da elektrarno zgradimo, za obratovanje pa ne potrebuje skoraj nič goriva ali zelo malo. Kako se je tega problema lotevala družba v preteklosti? Za obnovljive vire se je reklo, dragi so, dajmo subvencije. Pri jedrski elektrarni pa smo rekli, draga je, to je problem in tako je morala jedrska industrija na trg po komercialne kredite. Zato pridejo na trg z isto ceno. Če bi mi rekli, jedrska energija, obnovljivi viri, sonce, veter, … Vsi dobite kredite po isti ceni, bi videli, da je jedrska energija konkurenčna, ker deluje 90 % časa. Potem je strošek nižji. Upamo, da bo taksonomija v Evropi naredila red, kar bo tudi jedrski energiji omogočila dostop do kapitala, ki bo po primerljivi ceni kot kapital za obnovljive vire energije.«, je dejal in s tem spomnil na nedavno odločitev Evropske komisije, da jedrsko energijo in plin uvrsti na seznam zelenih naložb, ki služi kot nekakšna usmeritev investitorjem pri odločanju o vlaganjih.

»Uvozna neodvisnost, ki je v programu NSi, je zelo na mestu«

Direktor področja za strateške inovacije v družbi Eles mag. Uroš Salobir je osvetlil vlogo sistemskega operaterja. Ta ne zagotavlja le povezljivosti omrežja znotraj države, ampak tudi čez mejo. »Povezava kot je ta, proti Madžarski, lahko v neki težki zimi v praktično v treh mesecih odplača samo sebe. Takšne so dimenzije mednarodnega povezovanja. Zaradi mednarodnih povezav smo zelo tesno vpeti. Vsem slovenskim proizvajalcem omogočamo prodor na zahodne trge, kar je za njih izjemno pomembno. Zdaj, ko so visoke cene, gre ogromno elektrike na draga tržišča in s tem ustvarjamo dodano vrednost. Kljub temu, da so te povezave močne, pa ne moremo mimo dejstva, da ko v evropskem sistemu pride do neke krize, takrat tudi te povezave niso dovolj, ker začnejo te države po neki čudni logiki zapirati trge, kar ni optimalno. Z vidika delovanja unije smo že bili priča temu, ko so se določeni trgi, pomembni za slovenske odjemalce, zapirali in smo se morali v celoti nasloniti na lastne vire. Uvozna neodvisnost, ki je v programu NSi, je zelo na mestu. Kljub temu, da imamo fantastično omrežje, zelo povezano proti Italiji in jugovzhodni Evropi, moramo še vedno skrbeti za samozadostnost.«

»Prihaja energetika, ki se povezuje z gradbeništvom, mobilnostjo, digitalizacijo«

Izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev Ana Struna Bregar je predstavila poslanstvo CER partnerstva za trajno gospodarstvo. »Res smo veseli, da partnerstvo raste, da imamo že skoraj 100 članov iz različnih sektorjev. Spodbujamo, da bodo čisto vsi sektorji prej ali slej deležni sprememb. Naše poslanstvo je pomagati gospodarstvu na tej poti. Smo na ključni prelomnici, v neki novi industrijski revoluciji, ko se bodo morali vsi poslovni modeli spremeniti. Iščejo se nova partnerstva, nova zavezništva. Na voljo imamo že vse tehnologije, ki nam omogočajo doseči podnebno nevtralnost. Vprašanje je samo, kako so dostopne, ali se spodbujajo, katere imajo prednost, katere se mogoče škodljive. Druga zadeva pa je sodelovanje. Zeleni prehod je medsektorski. Prihaja energetika, ki se povezuje z gradbeništvom, mobilnostjo, digitalizacijo. Nastaja preplet iskanja novih rešitev, predvsem pa je tu pomembno, da začnemo meriti, kaj želimo spremeniti.« V nadaljevanju je zato predstavila digitalno orodje, ki ga je CER oblikoval, da bi pomagal podjetjem na poti zelene preobrazbe.

»Po deležu prebivalstva v Evropi z lastniškim avtom je Slovenija daleč spredaj«

Slednjo mora družba doseči tudi na področju mobilnosti oz. prometa. Kako to uresničuje podjetje AvantCar, ki je pionir elektromobilnosti v Sloveniji, je predstavil Miha Valentinčič. »Ko govorimo o elektrifikaciji in kako bomo prešli na zeleno mobilnost, se ne smemo osredotočiti samo na trend elektrifikacije. Ko govorimo o osebnem prometu, so tu še drugi vidiki in ko jih združimo, res dosežemo tiste sinergije in hitrost dogajanja, ki se bo zgodila pri spremembah, ki so na vidiku. Govorimo o trendu souporabe. Kaj pove ta trend? V Sloveniji smo zelo vezani na svoj avto. Po deležu prebivalstva v Evropi z lastniškim avtom smo daleč spredaj. Souporaba nam omogoča, da že na izviru, kjer trošimo resurse za proizvodnjo avtomobila, če dosežemo, da je manj avtov na cesti, potrebujemo manj energije za proizvodnjo, manj parkirišč ipd.. Ko govorimo o prehodu na elektriko s pomočjo souporabe, se lažje zgodi ta premik. V Sloveniji se avto zamenja v desetih letih, z modelom souporabe, če nisi lastnik, se lahko ta trend veliko hitreje zgodi.« 

Valentinčič je še povedal, da je Slovenija na določenih točkah svetel primer, saj je na primer souporaba vozil izredno dobro sprejeta. »Ta model, ki se razvija tukaj v Sloveniji in je edinstven v majhnem mestu, da deluje, je lahko velika priložnost, da se ga širi tudi v druge države po svetu. Pomembna zadeva, ko govorimo o zelenem prehodu, je priložnost, če se jo da na pravi način izkoristiti. Tukaj bodimo pametni, tako kot so npr. Nemci, Avstrijci in podobne države, ki so 20 let nazaj šli v obnovljive vire energije. Kaj so naredili? Spodbujali so razvoj te tehnologije, vlagali so denar v to, podjetja so industrializirala produkt in ga prodajala po svetu. To je priložnost, da v tej novi transformaciji Slovenci ne bomo kot v preteklosti. Takrat smo to tehnologijo predvsem kupovali od drugih, ki so jo razvijali in tam so se razvijala delovna mesta. Bodimo tokrat prvi razvojniki in ta delovna mesta širimo s to priložnostjo.«

»Nimamo toliko vetrnega potenciala kot Danci, toliko vodnega potenciala kot Avstrijci. Izkoristiti moramo to, kar imamo.«

Razprava se je nato vrnila k obnovljivim virom energije oz. k realnemu stanju na področju umeščanja elektrarn teh virov v slovenski prostor, kar je tema, ki po ministrovih besedah zelo boli. Za primer minister Vrtovec navedel nasprotovanje nekaterih občin proti gradnjam vetrnim elektrarnam in težave pri postopkih umeščanja hidroelektrarn. »Mi bi bili radi energetsko neodvisni, radi bi proizvedli dovolj električne energije zase. Veliko govorimo o obnovljivih virih energije, ampak do našega hišnega praga. Kar je znotraj praga, pa stop. Koliko proizvede Slovenija električne energije in sonca? 1,8 %. V ljubljanski kotlini med novembrom in aprilom je sonca bore malo. Zaradi tega smo v program zapisali: »ja« obnovljivi viri energije, a moramo zelo poenostaviti postopke, infrastrukturne projekte. Za obnovljive vire energije je treba spisati interventni zakon, ga sprejeti v parlamentu in poenostaviti umeščanje v prostor. Ne pa, da vsak, ki ima 5 minut časa, daje pritožbo na pritožbo, sledi svojemu lastnemu poslovnemu interesu, zato se blokirajo strateški projekti republike Slovenije za proizvajanje električne energije v nedogled. V Novi Sloveniji na to ne bomo pristajali, ampak bomo za strateške energetske projekte pripravili interventno zakonodajo, sprejeli po poenostavljenih postopkih, kot smo bili priča v preteklosti, začeli graditi tovrstne objekte. Sonce je zagotovo potencial, ampak podatki so slabi. Lani smo kupili zeleno energijo v skladu z direktivo od republike Češke. Mi nimamo toliko vetrnega potenciala kot Danci, nimamo toliko vodnega potenciala kot Avstrijci, ki črpajo vodo v Alpah … Smo zelo omejeni. Izkoristiti moramo to, kar imamo.«

»Če hočemo razvijati veliko obnovljivih virov energije, rabimo tudi jedrsko energijo. Obnovljivi viri so nestalni.«

Minister je znova opozoril, da bo Slovenija premog do leta 2033 lahko opustila le, če bo uporabila tudi nuklearno tehnologijo, ki ji NSi daje mesto v svojem programu. Zakaj je ta, skupaj z obnovljivimi viri, potrebna, je pojasnil dr. Žagar, in sicer na primerih iz tujine: »Francija, Ontario v Kanadi, Švedska, Finska, Švica, to so vse velike države, ki imajo res velike elektroenergetske sisteme z zelo majhnimi izpusti pod 50 gramov za kilovatno uro. Premog ima 800, zemeljski plin 400, cilj EU je priti pod 100 do leta 2030 in pod 50 do 2050. Te države so to že naredile. Kako? Z velikim deležem hidro- in jedrske energije. Če hočemo razvijati veliko obnovljivih virov energije, rabimo tudi jedrsko energijo. Obnovljivi viri so nestalni. Sonce ponoči ne sveti, veter včasih ne piha, tudi hidroelektrarna je odvisna od dežja. Ko padavin ni, rabiš drug vir. Ta drug vir je danes premog ali plin. Če tega nimaš, sistem razpade ali preostane uvoz, izpostavljen si tujim trgom. Države, ki so to naredile, so naredile jedrsko energijo in obnovljive vire. Nekatere države so se odločile, da bodo razvile samo en vir, npr. Kalifornija je izredno veliko vlagala v sonce, hkrati pa zapirala jedrsko energijo. Kaj imajo danes? Del sistema morajo vsak dan izklopiti.«

»Zeleni prehod bo nekoliko dražji, na dolgi rok pa se želimo približati današnji ceni«

Po mnenju Uroša Salobirja bo za proces zelene preobrazbe nek dvig cene gotovo potreben, a to še ni konec. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo v letu 2040, 2050 ali kasneje. »Če bomo investirali v prave tehnologije, če ne bomo preveč zgrešili v naložbah, se mora cena spustiti na današnjo raven, to bi moral biti naš skupni cilj. To pomeni, da bi vsa energetska podjetja znova ustvarjala dobiček v še večji meri, da bo res prišlo do prave preobrazbe in na pravi način. Vse opcije, o katerih danes govorimo in so enostavnejše, bodo zahtevale manjši dvig izhodiščne cene, na dolgi rok se pa želimo približati današnji ceni, ki je realno gledano evropsko nizka, obstaja pa možnost, da gre še nižje. Je pa pri teh odločitvah glavna dilema, prepustiti te odločitve trgu ali uvesti neko optimizacijsko logiko upravljanja z iskanjem nacionalnega ali evropskega optimuma? To je težko vprašanje.«

»Zeleni prehod prinaša delovna mesta z dodano vrednostjo«

Tudi Ana Struna Bregar pravi, da bo zeleni prehod drag, saj je treba zamenjati poslovne modele, tehnologije, dvigniti kompetence. Za to, da bi bil prehod lažji in uspešnejši, pa sta po njenem mnenju potrebni dve stvari: pregled zakonodaje ter spremembe raznih olajšav in subvencij. »Dokler so tehnologije, ki spodbujajo fosilna goriva, cenejše kot zelene, bomo res težko dosegli zeleni prehod. Tu je apel, da je res treba pregledati tako zakonodajo kot vse možne ukrepe, kako spodbuditi, da bo ceneje in se bo denar usmeril v zeleno. Zeleni prehod prinaša delovna mesta z dodano vrednostjo. V Sloveniji smo kupovali tehnologije iz tujine, tu imamo priložnost, da ulovimo val tranzicije razvoja, da ustvarimo delovna mesta z dodano vrednostjo, da naši ljudje ne bodo odhajali ven in da bodo naša podjetja ohranjala to vrednost tu. Za to je potrebna sprememba izobraževalna sistema, teh vrednot, kaj učimo. Različna ministrstva že ponujajo financiranja za dvig kompetenc, treba je pomagati, da bomo usposobljeni za prehod v zeleno.«

»Infrastruktura za električna vozila raste, na žalost pa so izvajalci zelo zaprti«

Miha Valentinčič iz družbe AvantCar je na vprašanje o zagotavljanju potrebne infrastrukture za električna vozila povedal, da so tovrstne naložbe gotovo potrebne in že potekajo. »Tu je še izziv interoperabilnosti izvajalcev storitev polnjenja, ki imajo svojo infrastrukturo. Na žalost opažamo, da so zelo zaprti, zelo držijo zase, nekaj podobnega se dogaja kot se je v času telekomunikacije, ko je vsak gradil svojo bazno postajo. Roamingi so izziv, ampak prej ali slej bomo prišli do tega. Kar se tiče avtonomnosti je eden tistih trendov, zaradi katerega se bo ta transformacija še hitreje zgodila, kajti posamezni trendi se ne seštevajo, ampak se med sabo množijo. Prepričan sem, da bo avtonomna vožnja prišla zelo hitro v takšni ali drugačni obliki.«

»Jedrske elektrarne so sposobne dobaviti troje: vodik, toploto, elektriko«

O stanju v razvoju sta spregovorila še mag. Salobir, ki je omenil krepitev čezsektorskega povezovanja, ter dr. Žagar, ki je povedal, da Evropa zaostaja na področju novih jedrskih tehnologij: »Evropa je malo žrtev politične negotovosti. Dve leti je omahovala Evropa, bo jedrsko energijo dala v taksonomijo ali ne, medtem so Amerika, Kanada, Velika Britanija, Južna Koreja, Rusija, Kitajska že opredelile investicije v jedrsko energijo kot čiste tehnologije. Razvoj je šel tam zelo hitro naprej. Tako imamo zdaj že v ZDA in na Kitajskem že elektrarne, ki so sposobne spreminjati svojo moč zelo hitro, ko se elektrarna vklaplja v t. i. hibridne sisteme in prilagaja proizvodnji sonca, vetra, hkrati poveča proizvodnjo toplote, zmanjša proizvodnjo elektrike, oddaja vodik v omrežje. Jedrske elektrarne so sposobne dobaviti vse troje: vodik, toploto, elektriko kadarkoli, te zadeve potekajo. Tu je Evropa malo zaostala. Male modularne elektrarne bodo imele svoje mesto. Velike bodo skrbele za pas in osnovno proizvodnjo, male bodo nadomeščale to, kar se zdaj dogaja na Kitajskem. Obstoječe termoelektrarne zamenjajo za jedrske še preden se izteče rok uporabe tiste termoelektrarne.«

»Val prenove stavb je treba podvojiti«

Čeprav se razprava tokrat ni osredotočala na področje stavb, je Struna Bregarjeva opozorila tudi na potrebo po prenovi le-teh z namenom energetske učinkovitosti. »Zadnja rast energentov je res pokazala perečo problematiko: finančno pomoč družbi. Evropska unija si je zadala, da je val prenove stavb treba podvojiti, če želimo doseči te cilje in si zagotoviti manjšo porabo energije. Tu apeliram, da je treba pogledati, na kakšen način, da se tudi pri nas celotni stavbni fond (državni in zasebni) naredi energetsko bolj učinkovit, da bo bolj neodvisen od energentov, ker se pričakuje nižje cene na ogljik tako za področje mobilnosti kot stavb, v katerih bomo več kot 90 % našega časa. Vedno več bomo doma.«

Minister Vrtovec je spomnil, da se je z vprašanjem dodatne obdavčitve uporabnikov stavb, ki ne dosegajo določenih vrednosti, ukvarjalo tudi slovensko predsedstvo med predsedovanjem uniji v sklopu paketa »Pripravljeni na 55«.

»Naredili smo premalo za spodbujanje rasti malih hidroelektrarn na rekah in potokih«

Ob sklepu je predsednik NSi mag. Matej Tonin poudaril, da če kaj, potem Slovenija v prihodnosti potrebuje varnost in mir ter elektriko: »Pred Slovenijo so strateško izjemno pomembne odločitve. Ena od teh je gotovo, kaj s TEŠ 6. NSi je bila pred leti edina poslanska skupina, ki je nasprotovala tistemu poroštvu v celoti, brez izjeme. V zadnjih letih, zlasti, ko je postal TEŠ breme za celoten sistem, se je izkazalo, da smo ravnali prav. Drugi strateško pomemben element je, kaj z jedrsko elektrarno, z drugim blokom. Zagovarjamo, da je to nujna stvar, ki jo Slovenija potrebuje, če želimo biti vsaj približno samozadostni. Je pa vse še zelo daleč. Če se danes odločimo za jedrsko elektrarno drugi blok, bo preteklo kar nekaj let. Prav tako smo se pravilno odločili, da smo leto 2033 postavili kot tisto leto, ko bomo nehali kuriti premog in bomo poskušali iti na kakšne druge vire. Tu je zagotovo jedrska energija ključna. Je pa še ena velika stvar. Kljub temu, da sem ta hip direktno obsijan s soncem, se je treba posuti s pepelom, ker je bilo narejeno premalo, da bi spodbujali rast malih hidroelektrarn na potokih in rekah. Tam je veliko potenciala, na drugi strani pa je tisoč razlogov, zakaj se tega ne da postaviti. Če že tu naredimo pomemben korak naprej, se bodo stvari odvijale v pravo smer.«

To je bilo vse v tokratni oddaji iz niza Pogovori za boljšo Slovenijo. Kako NSi vidi razvoj še nekaterih drugih področij, med njimi zdravstvo, kmetijstvo in varnost, boste lahko prisluhnili v prihodnjih dneh.