Stroka: Ohranjajte svoje možgane aktivne

Slovenija | 07.09.2024, 15:30 Petra Stopar

September je svetovni mesec osveščanja o Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence in predstavlja približno dve tretjini vseh primerov demence. Ta prizadene človekove možgane, zaradi česar se pojavljajo motnje spomina, spremembe v razpoloženju in vedenju, težave z mišljenjem ali govorom ter negativni vplivi na vsakodnevne aktivnosti posameznika. Sčasoma se demenca tudi poslabšuje. Strokovnjaki ugotavljajo, da za zmanjšanje tveganja za razvoj te bolezni lahko veliko stori vsak sam z zdravim načinom življenja.

Dejavnikov tveganja za razvoj demence je kar štirinajst, našteva specialistka javnega zdravja in socialne medicine na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje dr. Barbara Lovrečič: »Slabša možnost izobraževanja, predvsem v zgodnjem obdobju življenja, visok krvni tlak in holesterol, sladkorna bolezen, debelost, telesna neaktivnost, kajenje in čezmerno uživanje alkohola, onesnaženost zraka, travmatska poškodba možganov, izguba sluha, socialna izolacija, depresija in slabšanje vida.« Če bi jih preprečili, bi po oceni strokovnjakov lahko tudi preprečili ali zamaknili pojav demence v skoraj polovici primerov.

Za skrb za dobro zdravje možganov ni nikoli prezgodaj in tudi ne prepozno. Pomembno je, da skrbimo za zdravje srca, ohranjamo telesno in psihično kondicijo ter imamo dobro socialno mrežo in smo socialno povezani.

Kako lahko torej poskrbimo za zdravje naših možganov? Pomembni so skrb za zdravje srca, ohranjanje telesne in psihične kondicije ter dobra socialna mreža. NIJZ še svetuje zdrav način spopadanja s stresom, pa tudi skrb za sluh in zmanjšanje izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Svetuje, da ohranjamo svoje možgane aktivne, preizkusimo nekaj novega, začnemo nov hobi ali se učimo novega jezika.

Starost je sicer dejavnik tveganja, na katerega ne moremo vplivati. »Med te dejavnike pa spadata tudi genetika in spol, pri čemer so ženske bolj prizadete. Največ dejavnikov tveganja za demenco je že v srednji življenjski dobi, med 40. in 65. letom starosti,« je še povedala dr. Lovrečič. 

V letu 2024 so raziskovalci na področju demence potrdili dva nova dejavnika tveganja za demenco:  povišan holesterol v krvi in slabšanje vida. Tako imamo zdaj 14 prepoznanih dejavnikov tveganja za demenco, za katere je na voljo dovolj dokazov, da pripomorejo k njenemu nastanku.

Doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo pa je za naš radio povedala, da se demence v mnogih družbenih okoljih še vedno drži stigma. Poudarila je pomen gibanja. Primer dobre prakse je Dom za starejše v Tržiču, kjer so uporabljali vadbeni park in uvajali gibanje v vsakdanje življenje stanovalcev. »Če človeku omogočiš, da je čez dan aktiven, ne glede na to, ali ima demenco ali ne, lahko govorimo o kakovostnem preživljanju življenja ali vsakega dneva posebej. Seveda vadbo prilagodimo, vendar primeri, kot je recimo Tomaž Gržinič, ki je ambasador demence tudi v svetovnih krogih, pravi, da je treniral in še vedno trenira tenis, skupaj s prijatelji, gredo tudi jadrat, a jim je povedal, da je zbolel z demenco in da naj ga malo popazijo. In je sam. Če pa ima kdo ob sebi družinske člane, so pa lahko skupaj.« Vsak pri sebi pa mora odpraviti morebitne predsodke, je dodala v pogovoru za oddajo Življenje išče pot.

Zdravila, ki bi demenco pozdravilo, ni, obstajajo pa zdravila za upočasnitev njenega napredovanja. V Sloveniji smo julija lani dobili drugo Strategijo za obvladovanje demence do leta 2030, ki med drugim predvideva vzpostavitev nacionalnega centra za demenco.