Dr. Blaž Koritnik: Možgani so se postavili v središče razumevanja človeškega telesa.

Via positiva | 16.02.2023, 18:00 Nataša Ličen

Ste se kdaj vprašali o ozadju nekaterih trditev, v javnosti močno utrjenih, kot recimo, da mislimo s srcem ali, da nas ob neoslišani ljubezni boli srce in podobno? Koliko je v tem resnice, če sploh, ali so to zgolj miti? V studio smo na poljuden pogovor povabili strokovnjaka nevrologa, ki je osvetlil nekatera zadnja dognanja v znanosti na področju razumevanja delovanja možganov. In, ovrgel nekatere najbolj razširjene mite.

Še vedno, kar zadeva možgane, ni bližnjic pri osvajanju znanj ali veščin, kot le ponavljanje in čas, ki je nujen za takšne spremembe. Na žalost ali veselje učečih.

Razvoj nevroznanosti v zadnjih desetletjih

Doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., specialist nevrolog, predstojnik Inštituta za klinično nevrofiziologijo, Centra za živčno mišične bolezni na Nevrološki kliniki, UKC Ljubljana: »Razlogi za razmeroma pozen razcvet nevroznanosti so številni, eden od teh je, da nismo imeli pravih metod, ki bi lahko pomagale pri raziskovanju velike kompleksnosti možganov. To gre z roko v roki, saj, če pri raziskavah ne pridemo daleč, to za seboj ne povleče dovolj sredstev, ne kadra in tako naprej. Medtem, ko so druge vede, konec prejšnjega stoletja, z naskokom raziskovale in odkrivale nova zdravljenja, omogočala tudi zdravljenja bolezni, ki so se včasih zdele neozdravljive, je v nevrologiji to ostajalo na mestu, do praktično zadnjega desetletja. Številne bolezni, ki smo jih sicer znali odkriti, nismo pa jih znali ozdraviti ali niti malo pomagati pacientom. To se na srečo spreminja, ker so se določeni premiki v poznavanju možganov in možganskih bolezni vseeno zgodili. Eden velikih premikov je predvsem razvoj genetike, s katero smo ugotovili, kaj je osnova za to, da se nekatere bolezni razvijejo. Z genetiko smo končno prišli tudi do razvoja nekaterih zdravil, ki lahko pomagajo pri boleznih, ki so bile stoletja popolnoma neozdravljive. Tako, da se prihodnosti vsi zelo veselimo.«

Če hočemo poskrbeti za zdravo in kakovostno starost, bomo morali narediti nekaj tudi na področju bolezni, ki pridejo s starostjo, kot je demenca, alzheimerjeva in podobno. To je za seboj povleklo tudi veliko zanimanje javnosti.

Ali mislimo s srcem?

»Mislim, da je to napaka, s srcem ne mislimo in ne čutimo. To je področje možganov. Teh ne smemo enačiti z racionalnim razmišljanjem, to je le ena od njihovih sposobnosti. V možganih je doma tudi naš čustveni svet. Morda je zmotno prepričanje o čutenju srca le posledica telesnega odziva, ker smo, recimo ob zaljubljenosti, bolj vznemirjeni in srce hitreje utripa. Hitro tako lahko čustvo povežemo s srcem, vendar je srce le posledica tega, kar se v resnici dogaja v limbičnem sistemu. Ta je v možganih odgovoren za čustvovanje. Seveda se ne sliši tako romantično, če bi rekli: » Limbični sistem te ima zelo rad.««

Se možgani razlikujejo glede na spol?

»Niso boljši ali slabši, so le različni. Razlike med moškimi in ženskimi možgani v določeni meri so. Možgani se razvijajo tudi pod vplivom hormonov. Kar se mi zdi pomembneje, ne glede na spol, raso ali vero, so razlike v možganih tudi zaradi dejavnosti ali poklicev, ki jih opravljamo, ker tudi to vpliva na njihov razvoj.«

Pogosti mit je tudi ta, da ne izrabljamo vseh možganov. Resnica je ravno nasprotno. Celotne možgane uporabljamo ves čas. Imajo pa neverjetno sposobnost plastičnosti, kar pomeni, da se spreminjajo in s tem lahko tudi izboljšujejo. No, in tu so skriti naši potenciali.

»Vedno me je zanimalo naravoslovje in možgani se mi zdijo nekaj, kar pooseblja kompleksnost, skrivnost narave. No, vem malo o možganih. Današnja nevroznanost še vedno slabo pozna vse skrivnosti delovanja človeških možganov. Pa vendarle so osnovni principi delovanja, ki pa jih poznamo, zelo koristni za to, da razumemo svet okoli sebe. Konec koncev so prav možgani tisti, lahko rečem, s katerimi se nam vse dogaja.«

"Samo del možganskih aktivnosti je ta, ki se ga zavedamo. Ki ga lahko opišemo ali začutimo, kaj se dogaja. Sicer pa se v možganih ves čas odvija kup različnih procesov, ki se jih ne zavedamo in brez katerih nikakor ne bi mogli delovati. Kot primer lahko omenim dihanje, ki ni avtomatično, ampak je zelo fina uravnavana funkcija.

Za možgane je zelo zelo pomembno, kaj se dogaja med razvojem, v kakšnem okolju živimo, s kakšnimi spodbudami smo soočeni in kako kakovostno lahko potem to izrabimo za dober razvoj možganov. Tu gre seveda vsak po povsem svoji poti, zato se tudi razlikujemo v osebnostih. In, v tem, kako naši možgani delujejo."

Plastičnost možganov

»Določena področja nimajo tako velikih sposobnosti za spremembe, to so primarna, kot recimo področja za sluh, vid, motoriko. To je manjši delež možganske skorje, večji del se imenuje asociacijska skorja, kjer se odvijajo povezovanja, sinteze, procesiranje vseh dražljajev iz različnih čutil, hkrati se zraven vpleta čustvovanje, spomin, in iz tega nastajajo nove ideje ter načrti. Ta del pa ima veliko sposobnost plastičnosti. Kar pomeni, da se s tem, ko nekaj počnemo, povezave v teh delih možganov lahko krepijo ali slabijo, oboje je pomembno, da se delovanje možganov spremeni, oziroma izboljša. To dosežemo predvsem s treningom oziroma učenjem.«

Dober trening možganov?

»Kar koristi možganom, je dobro za celoten organizem. Telesna aktivnost ni pomembna samo za to, da ostane zdravo naše srce, pa krvno-žilni sistem, dobro deluje tudi na možgane, ne samo preko krvnega obtoka, tudi možganske celice bolje delujejo, kadar je telo na zdrav način udeleženo pri fizičnih aktivnostih. Redna, zmerna aktivnost, vsaj trikrat na teden. Drugo pa je spanje, ki zelo pomaga pri tem, da možgani dobro in kakovostno delujejo. Žal pa vemo, da smo danes mnogi kronično neprespani. Na tem bi bilo treba več delati, odrasel človek naj bi spal vsaj sedem ur na dan. Otroci seveda več in poskrbimo, da spanec tudi dobijo.«