Rad imam življenje

Via positiva | 15.10.2023, 07:00 Nataša Ličen

Organizatorji preventivne in zagovorniške akcije »Rad imam življenje« vabijo do petnajstega decembra k sodelovanju v številnih aktivnostih, ki dejavno prispevajo in spodbujajo k premisleku o edinstvenosti in neprecenljivi vrednosti Življenja, ne glede na starost, bolezen ali druge omejitve.

Z zbranimi srčnimi zgodbami spodbujajo k odkrivanju bogastva odnosov, priznavanje enakih pravic, vrednosti in dostojanstva vsakega posameznika.

V jesenskem času in še posebej v oktobru obeležujemo več pomembnih dni. Že prvega oktobra beležimo svetovni dan starejših, sedmega oktobra evropski dan oskrbovalcev, tretjo soboto v oktobru svetovni dan paliativne in hospic oskrbe, sedemnajstega oktobra svetovni dan revščine, ki je tudi tesno povezan z jesenjo življenja. S petnajstim oktobrom pa se je začela tudi preventivna in osveščevalna akcija »Rad imam življenje«, ki se letos odvija prvič.

Organizatorji - Slovenska karitas, Zveza paraplegikov Slovenije, Slovensko društvo Hospic, Spominčica – Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za pomoč pri demenci in Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe, bodo z različnimi aktivnostmi spodbujali pozitiven pogled na življenje v starosti, ob bolezni in različnih omejitvah, ozaveščali širšo javnost o potrebah starejših, bolnih, onemoglih in njihovih svojcev, spodbujali laično in strokovno pomoč ter predlagali nove sistemske rešitve na področju dolgotrajne in paliativne oskrbe ter podpore svojcem.

Predstavitev akcije Rad imam življenje smo posneli in jo v celoti predvajali v oddaji »Via positiva«.

 

»Osamljenost je rak današnje družbe in v njeno premagovanje moramo vsi vložiti veliko energije in pozornosti. Tudi če nič drugega ne moremo in samo ležimo, še vedno lahko nekaj storimo - lahko molimo in pošiljamo pozitivne misli,« so besede, s katerimi je prizadevanja organizatorjev podprla Manca Košir, ambasadorka akcije.

»Z začetkom akcije smo si zadali zadala dva pomembna cilja: premagovati osamljenost starejših in bolnih ter podpreti svojce, ki skrbijo za družinske člane,« je aktivnosti Slovenske karitas predstavil generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Poleg že tradicionalnega Pisma za lepši dan bodo pripravili tudi 30 izobraževalnih srečanj po vsej Sloveniji za oskrbovalce, ki na domu skrbijo za obnemogle.

Dr. Maja Ebert Moltara, Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe – SZPHO, je opozorila na nekatera očitna dejstva, ki jih pogosto pozabimo. V Sloveniji letno umre okoli 23.000 ljudi, od tega približno tri četrtine zaradi nenalezljivih kroničnih bolezni, ki jih prinese tudi staranje. »Neizogibno je, da bo večina nas v prihodnosti soočena z boleznijo. Potrebovali bomo ne samo zdravljenje, pač pa telesno, duševno in duhovno oskrbo. Paliativna oskrba je po Sloveniji različno dobro razvita in narediti bomo morali korak naprej v smeri razvoja. Tudi s tem, da bomo spremenili svoj odnos do bolezni, umiranja in žalovanja ter o teh temah bolj odprto govorili.«

Renata J. Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic, je predstavila 28-letne izkušnje iz izvajanja programov pomoči umirajočim, njihovim svojcem in žalujočim. Poudarila je, da srečanje z umirajočim spremeni pogled na izkušnjo srečanja s smrtjo. "Te zgodbe so težke, a tudi lepe. Zadnji dnevi, ko človek odhaja, so izjemno pomembni in takrat se urejajo najpomembnejše stvari. Na plano pridejo tudi tiste besede, ki jih nismo uspeli izgovoriti v času, ko smo še imeli zdravje. Besede oprosti, rad te imam, žal mi je, tudi o tem, kaj bi še želel v življenju narediti in mi ni uspelo. To da posebno vrednost zadnjim dnem našega življenja. Nekateri možje in žene povedo, da so bili zadnji dnevi najbolj intenzivni trenutki, čeprav sta skupaj živela 40 ali 50 let."

O posebnih težavah, s katerimi se srečujejo bolniki, sta predstavila predstavnika društev bolnikov in invalidov. Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov je povedal, da je že 33 let invalid. »Ko sem bil star 25 let, sem imel rad življenje in ga imam rad še danes. Ni res, da smo invalidi zagrenjeni ljudje. Nas pa skrbi, ali bo zakon o dolgotrajni oskrbi res zaživel z novim letom, saj zanj še niso sprejeti podzakonski akti in predpisi, ki opredeljujejo storitev za invalida in starostnika. Od tega so odvisna tudi življenja. V zadnjih treh letih nas je zapustilo veliko paraplegikov in tetraplegikov, saj za njih ni bilo ustrezno poskrbljeno, ker se zaradi starosti nad 65 let kljub invalidnosti niso uspeli uvrstiti pod okrilje Zakona o osebni asistenci.«

Štefanija L. Zlobec, predsednica Združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija, ki nudi pomoč bolnikom in svojcem, ki se srečujejo z demenco, je poudarila, da to, vse pogostejšo spremljevalko starosti, prepozno prepoznamo in premalo poznamo. »Bolniki z demenco se drugače sporazumevajo. Še posebno na koncu, ko ne morejo več govoriti, je pomembno, kako se jim približamo, z njimi govorimo in kako se do njih obnašamo. Zelo dobro berejo našo telesno govorico in razbirajo naše počutje. Prijazen, ljubeč, potrpežljiv odnos jim veliko pomeni in tudi pomaga pri njihovem spoprijemanju z boleznijo. Pomembno je, da svojci in družba ohranimo njihovo dostojanstvo.«

 

Do 15. decembra 2023 bodo pobudniki akcije organizirali različne dogodke, projekte in priložnosti za druženja ter izmenjavo lepih trenutkov. V nagradnem natečaju bodo zbirali osebne zgodbe, ki opisujejo izkušnjo, dogodek ali odnos s sočlovekom, ki osrečuje, polepša dan ali dolgotrajno izpolnjuje življenje. Predvsem pa si bodo prizadevali, da nihče v bolezni, žalovanju in starosti ne bi bil sam ter da bi dobil podporo in pomoč.

Več informacij o natečaju in oblikah pomoči, ki so na voljo je objavljeno na spletni strani https://radimamzivljenje.si in Facebook profilu Rad imam življenje.