Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Petra StoparPetra Stopar
Harmonija v sebi skriva najbolj skrivnostno zgodbo. (foto: Gerd Altmann / Pixabay)
Harmonija v sebi skriva najbolj skrivnostno zgodbo. | (foto: Gerd Altmann / Pixabay)

Melodija močnejša od demence! Glasba zdravi!

Sol in luč | 17.05.2023, 06:11 Tadej Sadar

Glasba je eden najbolj skrivnostnih pojavov, s katerim se človek srečuje od pradavnine do današnjih dni. Z njo se ukvarjajo pastirji in teoretični fiziki ob kvantni fiziki bozonov in neutrinov. Po teoriji strun ti niso delci, ampak nihanje, torej glasba.

V oddaji Sol in luč smo že nekajkrat govorili o "zdravilni glasbi". Tokrat smo želeli predstaviti zgodovino in predstaviti celostni vidik zdravljenja z glasbo.

Če telo ni »v harmoniji«, je »razglašeno« in lahko zboli.

Z glasbo so zdravili v najstarejših kulturah.
Na Vzhodu je značilno petje samoglasnikov (Ohm) in zveneče sklede. V starem Egiptu so bili glasbeni zakoni vgravirani na stene templja, sedem samoglasnikov pa so prevzeli iz orientalskih jezikov in jih uporabljali kot glasbene znake, ter vsakemu dodelili svoj planet. V stari Grčiji so glasbo povezovali z arhitekturo.
Zahod je poznal velike akustične prostore v katerih se je petje gregorianskega korala napolnilo s harmoničnimi toni.
Azija, ki velikih resonančnih prostorov ne pozna, je le te zbujala s pomočjo zvonov in trobil ter rogov, ki so po naravi izredno bogati z alikvotnimi (harmoničnimi) toni.

Gasba je darilo neba.

Glasbena terapija in zdravljenje z zvokom sta dva konca med katerima se pnejo vse različne oblike zdravljenja z zvokom in glasbo. Glasbena terapija uporablja strukturo in ritem, zdravljenje z zvokom pa uporablja nevrološki pristop, ki temelji na učinkih zvočnih valov na živčni sistem.

Ritem, melodija in harmonija, so osnovni elementi glasbe in vsak ima svojo nalogo tudi pri glasbeni terapiji.

Ritem je odraz živega sveta, ki ima svoj ritem že v rojstvu in minevanju. Ta »temeljni ritem« se drobi na mnoga obdobja, od astronomskega leta, do letnih časov, dneva in noči, ritma dihanja in srca. Usklajen ritem umirja. Ker lahko možgani predvidijo prihodnji udarec ritma, je posledični predvidljiv, predvidljivost pa pomirja.

Harmonija v sebi skriva najbolj skrivnostno zgodbo.

Zlati rez od DNK, do planetov in galaksij...
Zlati rez od DNK, do planetov in galaksij... © Rafael Javier / Pixabay

Melodija seže v globino spomina duše.
Lahko zbudi občutke, ki sežejo celo čez našo osebno zgodovino, do naših prednikov. Žalostne pesmi so peli ob žalostnih dogodkih, vesele ob veselih in mnoge so se ohranile skozi stoletja. Tako so se vtisnile v naš genski zapis. Kot se nagonsko bojimo kače ali pajka, ki sta bila smrtna sovražnika naših prednikov, se s pomočjo genskega spomina lahko uglasimo na čustvovanje naših prednikov. Povezava pa je melodija.

Harmonija v sebi skriva najbolj skrivnostno zgodbo.
Najprej zato, ker gre za razmerje, torej za odnos. Matematiki govorijo o zlatem rezu, o čemer je pisal že Evklid, o zlatem številu fi, o Fibonaccijevem zaporedju in zlati spirali.
Zakonitosti zlatega reza najdemo v mikro in makrokozmosu.
Obdaja nas v naravi.
Od atomov, vsega vidnega, ki nas obdaja, celo verige DNK, pa vse do planetov in galaksij.
Vse vidno se giblje in v sebi nosi zakone zlatega reza, ki na najbolj primaren način odsevajo tudi v glasbeni harmoniji.

Vse več raziskav potrjuje izjemne učinke tega preprostega orodja, ki zmanjšuje ravni škodljivih hormonov, zmanjšuje pritisk in celo vrača spomin tistim, ki ne prepoznajo več niti samih sebe.
Glasba, ki v harmoniji pripoveduje zgodbo zlatega reza, je resnično darilo neba, saj zlati rez imenujemo tudi Božje razmerje.

Sol in luč
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...