Mostovi solidarnosti: 1. dan - Luče v Zgornji Savinjski dolini

Novice | 11.08.2023, 17:55 Robert Božič Jure Sešek Marjan Bunič Blaž Lesnik

Že vse od tistega žalostnega petka pred tednom dni, ko je našo domovino prizadelo obilno deževje in sprožilo hudourniške poplave, se trudimo z aktualnim poročanjem poslušalke in poslušalce seznanjati s stanjem v prizadetih krajih in jih vabiti k dejavni pomoči vsem prizadetim. Danes se je naša ekipa napotila proti Lučam v Zgornji Savinjski dolini.

Z oglašanji v naš program so nas iz prve roke seznanjali z dejanskim stanjem v obiskanih krajih, s pretresljivimi zgodbami ljudi, ki so na svojih domačijah dobesedno zasuti z naplavinami, s potekom prvih sanacijskih del, pri katerih te dni pomaga veliko prostovoljcev. Tudi tem so se naši kolegi danes pridružili.

Vabimo vas, da ste z nami tudi jutri, ko se bo odvijal 2. dan naše akcije.

16.32 Ujeli smo tudi predsednika vlade dr. Roberta Goloba

Premier Robert Golob pravi, da "ko človek pride na teren ga zmrazi... In ko vidiš to solidarnost ljudi in optimizem, ti grejo vsi mravljinci po koži... In sem ponosem da sem Slovenec."

 

16.27 Marija iz Krnice

Krnica je razloženo naselje samostojnih kmetij v Občini Luče. Naselje ima 250 prebivalcev in tudi tam so poplave pustile za seboj pravo opustošenje. Gospa Marija Kramar pripoveduje, kako sta z možem komaj ušla smrti zaradi podivjane vode. Moža je prijelo za eno nogo, gospe je spodbilo obe in ju potegnilo pod kup. Sin jo je komaj spravil ven.

16.25 Pogovor z Borutom Pahorjem

Pahor je spregovoril o tem, kako naj vsak, ki čuti, da lahko pomaga, pride in kako se ga je dotaknila zgodba stare mame z deklico na strehi poplavljene hiše.

16.08 Pogovor z Janezom Janšo

Janša se je zahvalil radiu, da smo tudi mi na terenu in pomagamo, zato se srečujemo. Slovenska solidarnost in sistem zaščite in reševanja sta se izkazala. Ko ga kličejo tuji novinarji, ki vidijo te grozljive fotografije, se sprašujejo, kako je mogoče, da ni bilo več žrtev. Pravi izziv za vlado šele prihaja. Zdaj teče vse na etični pogon, potem pa bo potrebno delati. Vodo je treba vrniti v strugo, zgraditi vsaj zasilne struge, popraviti hiše in potem ljudem povedati, kje je perspektiva.

"Leta 1990 sem bil minister za obrambo, potem sem bil predsednik vlade 2007, ko so bili Železniki. Predsednik vlade ni zato, da drži lopato, predsednik je zato, da organizira pomoč. Ljudje držijo skupaj, ne glede za to, koga so volili," je še dodal Janša.

14.47 Vodja župnijske Karitas Luče Anka Kumer hvaležna za pomoč

Naši ekipi je povedala, da so na njeni kmetiji, ki je malo više, nekaj časa gostili kar nekaj ljudi, ki so jih rešili pred hudournikom. Zelo je zadovoljna z odzivom vseh krajanov, saj vsi pomagajo po svojih močeh. S pomočjo Karitas so uspeli priti marsikam, vendar še ne do vseh, potrebnih pomoči. Preko radia je obljubila, da bodo našli pot do vsakega, hkrati pa je pozvala, naj se ljudje tudi sami javijo, če kaj potrebujejo. Za družine, ki jim je odneslo hiše, zalilo gospodarska poslopja ali uničilo kmetije, je res negotov čas. Prostovoljci skušajo pomagati po svojih močeh.

14.12 Luče so odrezane od sveta, Konjski vrh, na katerem je duhovnik Karel Gržan, pa je odrezan od Luč

Zato smo se z njim povezali po telefonu. Pravi, da je zanimivo – miren in obogaten z mnogimi sočutnimi zgodbami sosedov. "Prav sočutje in ljubeča bližina zdravita travmo, ki je bila tako velika, da od takrat tudi malce jeclja. Šumenje dveh potokov je tokrat zamenjalo hrumenje dveh deročih rek, ki sta prinašali skale in še marsikaj. Ob reševanju konja iz hleva, ko so popuščale ogromne škarpe, sta se po čudežu rešila.

Pravi, da je spoznal dve stvari: Kako pomembno je ohranjati redno duhovno moč in oporo ter kako pomembna je pomoč soljudi. Bog se ob takih pretresljivih dogodkih približa človeku v Jezusu na otipljiv način in vstopi v izkustvo bolečine ter smrti in je odrešujoča bližina.

Zakaj je v naših krajih toliko križev? Ker to oznanja, da je Bog z nami tudi v trpljenju. Mi pa smo božanski takrat, kadar naredimo kot On – da smo sočutno prisotni v sočutni bližini. Nismo več isti ljudje – prej smo hodili drug mimo drugega, zdaj pa hodimo drug z drugim.

Ko so prišli sosedje pogledat, če sem še živ, niso mogli do mene, a ko smo si pomahali na daleč čez hudournik, je bilo to nekaj fantastičnega. To je ta sočutna bližina. Ko smo po upadu potokov prihajali proti drugemu, sem začutil, da smo drug drugemu angeli," je povedal vidno ganjen. Dodal je še: "Hvala vsem, ki ste sočutni in pomagate po svojih močeh. Bodimo angelski!"

13.40 Kako doživljajo izredne razmere otroci?

Sedemletni Matevž Podlesnik doživlja svojo prvo poplavo v življenju predvsem kot zanimivo. Ob ogledu okolice se ne more načuditi, da ponekod ni več ceste in tudi nekaj hišk je izginilo. S sošolci se še ni uspel srečati, zato si večkrat telefonirajo. Verjame, da bo še vse dobro, a dodaja, da še ne tako kmalu.

12.00 Združeni v opoldanski molitvi

V Lučah nas je sprejela družina Podlesnik, pri kateri smo danes molili skupaj. V spodnji etaži njihove hiše domuje tamkajšnja knjižnica, ki jo je poplavilo. Ena izmed prvih knjig, ki so žalostno priplavale na površje, je nosila naslov "Pod gladino". Kako zgovorno. Pripovedovali so o stresnih situacijah, o tem, kaj taka katastrofa vnese v človeka, kako se mora vsak sam boriti z dvomi, vprašanji, pa tudi s fizičnim delom. "Neurje nas bo vse spremenilo! Ne le hiš in pokrajine, spreminja tudi ljudi." Oče je pripovedoval o tem, kako je bilo v tisti grozni noči, kako so skušali rešiti nekaj avtomobilov v vasi, prebujali so vaščane in jim pomagali na suho. Ko je voda nekoliko upadla, je bilo težko gledati opustošenje, ki je ostalo za ujmo. Hvaležni so gasilcem, prostovoljcem, vsem, ki prihajajo v pomoč.

10.52 Strah, ki se zažre vate... Sosed je še danes odrezan od sveta, zdaj se trudijo priti do njega

V prispevku, ki je nastal v vasi Podvolovjek, smo slišali zgodbo o strahu, zaupanju v blagoslov in o poteh, ki se v teh dneh znova vzpostavljajo.

Prijateljica Radia Ognjišče Anica Špeh je spregovorila o noči, ki je prinesla ujmo, o skrbeh, ki so povezane s domačimi, ki so ujmo doživljali drugje, o tem, koliko jim je pomenilo, ko so se lahko oglasili in povedali, da so živi in zdravi. Že v nedeljo so se s traktorjem lahko prebili do Luč. Z osebnimi avtomobili pa pot še danes ni prevozna.

 

 

10.38 Hvala vsem ki nam pomagate

V javljanju je Maja Morela opisala pot po Savinjski dolini, prizore, ki vzamejo sapo. Človek se zave kakšno moč ima voda, ko ob obrežju Savinje zagleda izmaličeno tovorno vozilo, ko se zave kako spremenjena je pokrajina, ki je še pred tednom dni kazala povsem drugačen obraz. Majo je nagovorila tudi hvaležnost, katere izraz je opazila na mozirskem krožišču, na katerem se z velikim napisom domačini zahvaljujejo vsem, ki v tiste kraje prihajajo s pomočjo. Tako ali drugačno.

10.15 Prostovoljka Brina: Pomagava kjer se da...

Maja Morela se je tokrat oglasila z bencinske črpalke, kjer je naša ekipa poskrbela za polnjenje zračnice.. Pogovorila se je s prostovoljko Brino iz Maribora, ki je povedala kaj vse je v teh dneh že doživela. Včeraj so razvažali hrano n pravi, da je bilo "psihično" kar zahtevno. Zgodbe na terenu so zahtevne in stresne. Hvala vsem prostovoljcem, ki jih pomagajo blažiti.

9:57 Oglašanje s poti proti Lučam. Vse je zasuto.

Sodelavka Mateja je spregovorila o lepih zgodbah, ki jih je rodila ujma, o ljudeh, ki pomagajo, o pokrajini, ki se s potjo spreminja in vedno bolj kaže obraz katastrofe. Tako je v teh dneh. Če smo odmaknjeni od posledic ujme, se nam morda ne zdi, da gre za katastrofo. Ko se bližamo srediču ujme in, ko slišimo zgodbe ljudi, pa nas lahko tudi pretrese.

9:20 V Karitas centru Vrbje se je danes na delo zglasilo več kot 100 prostovoljcev

Maja se je javila iz centra Karitas v Vrbju. Tam so v vozila, tako kot drugi prostovoljci naložili potrebščine, ki jih ljudje v okolici Luč najbolj potrebujejo. Sodelavka Karitas Vera Horjak Kravos je opisala, kako zjutraj poteka sprejem prostovoljcev in njihova napotitev na  celodnevno delo...

Pomagamo lahko s svojimi rokami ali darovi

Radijci skupaj s Slovensko karitas vabimo, da se po svojih močeh v prihodnjih dneh kot prostovoljci pridružite pri pomoči na terenu. V minulih dneh se je izkazalo, da je zelo dobro, če se v taki pomoči povežete z sorodniki, znanci ali prijatelji, ki tako pomoč potrebujejo, lahko pa se zjutraj preprosto oglasite v centru Karitas, kjer vas bodo napotili k tistim, ki so zaprosili za pomoč. Zelo pomembno pa je, da pomagamo tudi z darovi, ki bodo omogočili nadaljnje korake sanacije.