Jure Sešek
Jure Sešek je voditelj in urednik na Radiu Ognjišče
Jure Sešek je voditelj in urednik na Radiu Ognjišče
Za nami je prehod v novo leto, za nami so novoletne zaobljube, pred nami zahtevna pot njihovega uresničevanja. Morda se vam zdijo nepotrebne, morda si ne želite nobenih sprememb … Mnogi se jih bojijo, pa vendar ob začetku novega leta vsaj pomislijo na to, da bi bilo lepo kaj novega začeti, kako staro razvado pustiti zadaj … Sem eden tistih, ki vedno znova poskušajo in vsakokrat tudi padejo. Enkrat takoj, drugič kmalu, tretjič … Padem pač. Ne, ni vam treba ugibati v katero smer gredo moje želje, dovolj me je pogledati in jasno vam je kaj bi bilo prav. A kaj, ko je Šmarna gora tako zoprno strma, naši urniki pa tako polni vsega, da težko najdem čas za redne obroke, pa za vsakodnevno gibanje, pa za … Priznam, izgovore najdem veliko hitreje. O, v tem sem pa svetovni prvak!
Ob petindvajsetletnici Radia Ognjišče obujamo spomine, se zahvaljujemo in rišemo pot naprej. Glavni urednik msgr. Franci Trstenjak se je moral s podobnimi izzivi spoprijeti tudi na samem začetku in celo pred njim. Za oddajo PRO smo pokramljali z njim in spoznali, da začeti iz nič res ni mačji kašelj, uspeh našega radia pa nikakor ni bil samoumeven.
V oddaji Naš gost smo gostili salezijanskega duhovnika Toma Uzhunnalila, ki so ga, kot misijonarja v Jemnu, ugrabili muslimanski skrajneži. Pri založbi Salve je izšla njegova knjiga Preživel po čudežu, s podnaslovom „Svoboden po 557 dneh ujetnišva v Jemnu“. V minulih tednih je slovenski prevod knjige predstavljal po Sloveniji in veseli smo, da smo ga lahko gostili tudi v naši pogovorni oddaji.
Zgodba sobotne oddaje „Naš gost“ je začela nastajati med minulim radijskim kolesarjenjem, našim romanjem „Od Marije do Marije“, ko smo v Stični presenetili prijatelja Radia Ognjišče, ki se je že tisti petek izkazal za izvrstnega sogovornika, predvsem pa človeka, ki je res veliko storil za svoj kraj, Stično, tamkajšnje ljudi in cistercijanski samostan. Z velikimi črkami in pomembnimi dosežki se je Lojze Ljubič zapisal tudi v zgodovino gasilstva na Slovenskem.
V tednih meseca maja sem bil nekajkrat opozorjen, kako prav je ljubiti svojo domovino. Z Vokalno skupino Krila, v kateri z ženo prepevava že 27 let smo pripravili letni koncert z domovinsko vsebino, skladbami, ki budijo ljubezen do rudne grude, prebujajo spomine na otroštvo, narodne korenine. Saj veste: Nmau čriez jizaro, Lipa, pa tudi Slovenija, odkod lepote tvoje ali Tam, kjer sem doma ... Lepo! Že ob pripravi na koncert, na njem in v njegovi ponovitvi sem začutil, da sem bil pred leti morda bolj odkrito ponosen na svojo deželo. Zakaj? Sem jo res imel rajši? Jo danes spoštujem na drugačen način? Kako, da je plamen izgubil nekaj moči, kam je odšla ljubezen?