Blaž Lesnik
Blaž Lesnik je radijski voditelj, novinar in urednik.
V četrti oddaji iz cikla Dialog z ateizmom, smo se sprva nameravali lotiti druge teme. A so dogodki zadnjih tednov narekovali preusmeritev. Smrt papeža Frančiška, konklave in izvolitev novega papeža – aktualno dogajanje, ki je zasedlo prvo mesto med svetovnimi novicami. Kako na ključne dogodke v življenju in strukturi Cerkve in njene organizacije gledata ateist in duhovnik?
V svetem letu smo, ki nas s svojim geslom vabi, da poživimo upanje v sebi. Obenem pa geslo nakazuje, da gre za proces, približevanje končnemu cilju, ki živi v srcu vsakega človeka. Zato smo vsi romarji upanja, celotno človeštvo je na poti proti nebeški domovini. Včasih so bila množična romanja tudi pri nas zelo priljubljena, v današnjem času pa so oblike zelo različne. Ena od možnosti je romanje k »oazam duhovnosti«, kar naj bi bile po besedah pokojnega papeža Frančiška svetoletne cerkve.
Živimo v svetu, ki je globoko razpet med dvema poloma: individualizmom na eni strani in potrebo po skupnosti na drugi. Gonilni sili individualizma sta potrošniška miselnost in digitalna kultura, ki z družbenimi omrežji ustvarja iluzijo povezovanja, namesto pristnih odnosov pa prinaša površinske interakcije. Kljub temu, da težavo prepoznavamo, ni jasno, ali bomo znali nanjo najti pravi odgovor.
V drugem pogovoru cikla Dailog z ateizmom smo v oddaji Globine odprli vprašanje morale in etike oziroma soočili pogleda verujočega in ateista na to temo. Eno ključnih vprašanj je, ali se lahko človek obnaša moralno brez Boga? Kakšno vlogo ima pri tem empatija? Kako ateist sprejema 10 božjih zapovedi?
Našega decembrskega gosta in letošnjega jubilanta, ki mu tako na videz kot po živahnosti duha zlahka prisodimo četrtino let manj, že od majhnih nog spremlja sprejemanje različnosti in Božjih načrtov. Odraščal je ob očetu muslimanu in mami kristjanki. Ko si je ustvaril družino, se je navdušil nad Gibanjem fokolarov in prizadevanjem za dialog z ljudmi različnih prepričanj. Izguba žene Svetlane, ki se je ponesrečila pri sestopu z Begunjščice, je pred dvajsetimi leti globoko zarezala v življenje družine Sulejmanovič. Tako o njunem zadnjem vzponu na to goro kot o življenju po tem je tekla beseda. Seveda pa nisva mogla mimo glasbenega ustvarjanja, saj je gospod Arif vsestranski instrumentalist in med drugimi avtor pesmi, ki se je že zdavnaj uvrstila med »zimzelene duhovne popevke«.