Blaž Lesnik
Blaž Lesnik je radijski voditelj, novinar in urednik.
Sredi adventa smo. Poseben čas je to, nekaterim najljubši v letu, drugi si želijo, da bi bilo vsega cirkusa z lučkami, obdarovanji in druženji čim prej konec. Obojim je skupni imenovalec čakanje. Čakanje pa ni bilo nikoli nekaj, kar bi ljudje radi in z veseljem sprejeli. Kdo pa rad čaka v zastojih na obvoznici, pred vrati ordinacije (da natrpanih hodnikov urgence sploh ne omenjam)? Večkrat na dan bolj ali manj zavedno podrsamo, čakajoč na naslednjo udarno novico, ki bo priletela na zaslon našega ekrana: Ali bo Trump s Pekingom sklenil veliko kupčijo? Nas bo umetna inteligenca ugonobila? Bo leto 2025 Ukrajini prineslo uspeh ali zlom? Kako uspešno se bomo pripravili na novo pandemijo? Kdaj bo izbruhnila tretja svetovna vojna?
Znašli smo se v vročici dolgega, morda celo rekordno trajajočega vročinskega vala. Še mesec dni nazaj smo se v mokrem juniju spraševali, ali sploh kaj bo iz letošnjega poletja. Potem je čez noč prišel prvi val, po kratki ohladitvi z neurji in točo temperature iz dneva v dan vztrajno rastejo nad 30, 35 stopinj, na Balkanu in v južni Italiji celo nad 40 stopinj C. Razmeroma hladen uvod v poletje je pozabljen (tako pač deluje človeški spomin), zdaj je naša glavna skrb izogibanje vročini in hlajenje. S pivom ob spremljanju nogometne tekme ali v ohlajeni dnevni sobi ob navijanju za "Pogija", ki se mu nasmiha tretja zmaga na najprestižnejši kolesarski dirki na svetu.
Šesta etapa legendarne francoske pentlje danes vodi mimo naselja Taize v Burgundiji, ki je središče taizejske mednarodne skupnosti. Pol leta mineva od mednarodnega novoletnega taizejskega srečanja v Ljubljani, ki je tako pri gostiteljih kot romarjih iz vse Evrope in širše pustilo lepe spomine. Veliko mladih in družin pa že tradicionalno preživi poletni teden v Taizeju, kjer bratje s prostovoljci vodijo poletne duhovne tedne. Letos ne bo nič drugače z izjemo današnjega dne, ki bo zaradi prihoda kolesarjev drugačen.
Vedno prepoln mesec maj (letos tudi s dežjem) gre h koncu. Med sijoče električne avtomobile se na oglasnih plakatih vse pogosteje vrivajo podobe kandidatov na bližajočih se evropskih volitvah, tu in tam v nas zabolšči vprašanje »za ali proti?«, pojavlja se tudi značilna podoba zelenega nazobčanega lista razvpite vsestranske rastline. Na vojne posnetke iz prvih frontnih vrst v Ukrajini, ki si jih na spletnih portalih lahko ogledamo po oglasnih sporočilih, smo se že zdavnaj navadili, nova žarišča se odpirajo iz dneva v dan: Rusija, Izrael, Balkan, Kitajska – Tajvan.
Gregorjevo je danes - praznik pomladi, ljubezni in mladosti. Na slednjo lahko napelje tudi Teden katoliškega šolstva, v katerem smo. Obeležuje ga 31 vzgojno izobraževalnih ustanov, ki jih je ustanovila Cerkev in jih poleg vrtčevskih otrok obiskuje nekaj več kot 2200 učencev in dijakov ter približno 330 študentov. Poklicani tudi k odpiranju duhovnih obzorij se vzgojitelji, učitelji in profesorji na katoliških vzgojnih ustanovah srečujejo z zelo podobnimi izzivi kot njihovi kolegi na drugih šolah. Ne le raziskave, tudi čakalne dobe pri pedopsihiatrih kažejo, da stopnje depresije, anksioznosti in drugih duševnih motenj med mladimi naraščajo. Svetovna zdravstvena organizacija izpostavlja duševno zdravje kot kritično vprašanje in kaže na samomor kot enega od pomembnih vzrokov smrti v starosti od 15 do 29 let. Ta zaskrbljujoča statistika govori o tihem boju, ki ga danes bijejo številni mladi.