Franc Tomše Martinov odpira vrata stare lesene domačije | (foto: Robert Božič)
Vse ljubezni Franca Tomšeta: Zemlja, les, vinska trta in ...
Kmetijstvo Robert Božič
Ta konec tedna se zaključujejo martinovanja, ki zadnje desetletje, še posebej na turističnih kmetijah, kjer gojijo vinsko trto in pridelujejo vina, zaznamujejo oba konca tedna, pred in po godu sv. Martina. Sam sem se v popoldnevu »prve Martinove sobote« odpravil k Martinovim v Globočice, kjer me je sprejel Franc Tomše skupaj z ženo Mileno in otroci, ki so vključeni v življenje te zanimive ekološke turistične kmetije. In tam, v častitljivo stari kmečki hiši iz kostanjevega lesa je nastala oddaja Naš gost.
V teh dneh je pri njih še posebej slovesno, saj se spominjajo korenin, ko je pred 150 leti prapraded Martin postal lastnik kmetije, na Martinovo pa je tudi godovni dan sin Martina, ki za očetom prevzema kmetijo.
Starodavna kmečka hiša iz kostanjevega lesa
Stara hiša, spomeniško zaščitena z letnico 1807, je kot središče kmetije. Zgrajena je iz kostanjevega lesa, ki je v teh krajih nekoč obilno rasel, danes pa ga ogroža bolezen. »Ja, to je res, natančno se ne ve, se pravi ali leto 1797 ali 1807. V glavnem, to je letnica, ko so naši predniki kupili to domačijo,« pravi Franc.
Kostanjev les je njegova strast: Mehak med gradnjo, trd po sušenju, zaščiten s tanini pred črvi in glivami. »To je fantastičen les. V gradbeništvu in tudi v drugih primerih, kot so mizarske stvari, je zelo uporaben,« pravi Franc, po poklicu mizar, ki je zagovornik sečnje po starih modrostih, povezanih z luno, ki jih tudi skuša oživljati.
Otroštvo: Spomini na skromnost in delavnost
V času njegovega otroštva je bilo na vasi samo osem kmetij, »bilo je manj poslopij, a več otrok,« pravi moj sogovornik. Življenje je bilo skromno, po šoli paša, igra v gozdu in pomoč pri delih na kmetiji, so polnili dneve.
Starša sta vzgajala štiri fante v krščanskih vrednotah: poštenosti, pridnosti in delovnosti. Oče gosta je preživel izgnanstvo, pobeg mu ni uspel in nato je tri leta preživel v Dachau...
»Ja, moram reči, da imam lepe spomine na starše. Prvo moram poudariti, da sta mi privzgojila, pa ne samo meni, tudi mojim bratom, v naši hiši smo štirje fantje zrasli, privzgojila vrednote, krščanske vrednote, se pravi s trdnimi načeli poštenosti, pridnosti, delovnosti.«
Prevzem kmetije pri 26 letih – čast, odgovornost in izziv
Po pogovoru z brati je Franc pri 26 letih prevzel kmetijo - isto leto, kot se je poročil s svojo izbranko Mileno. To je bila čast – nadaljevati večstoletno tradicijo – a tudi izziv: Kmetija je morala postati samozadostna. Franc je že prej uvajal novosti, navdihnjen z obiski drugih kmetij, tako v Sloveniji, kot tujini.
Odločitev za kmečki turizem: Postopen pristop za dolgoročno varnost
Ker sta mlada zakonca želela, da bi z delom in življenjem na kmetiji preživljala družino, sta se odločila za turizem na kmetiji, saj z delom v službi nista želela financirati obstoja kmetije. Prve goste sta sprejemala v stari hiši, kasneje pa zgradila novo vinsko klet in nekaj sob v zidanici, kjer gostje lahko preživljajo dopustniške dni in doživijo utrip podeželja
Investirala sta postopoma in se čim manj zadolževala: »Jaz sem po naravi, čeprav imam idej ogromno, ampak sem pa po naravi nek »ziheraš«, bi se reklo, grem na sigurno...« Ideje kako zapeljati razvoj kmetije so prihajale spontano, rojevale so se tudi na družinskih dopustih, ki so nujni, da lahko družina diha, poudarja Franc.
Ekološko kmetovanje in vinarstvo: Kakovost pred količino
Leta so prinesla prehod v ekološko kmetovanje. Ekstenzivno pašništvo ustreza razgibani pokrajini, zadnjih pet let pa eksperimentirajo tudi z odpornimi sortami vinske trte. Vinarstvo ni prevladujoče, a je ključno, poleg živinoreje in turizma.
Leta 2012 je Franc postal Kralj cvička z najvišjo oceno svojega vina: »Cviček je dolenski posebneš, je tradicija...« pravi Franc, ki to vino vidi kot paradnega konja, a poudarja potrebo po ohranjanju kakovosti. In njegov cviček je bil najboljši kar 12 let zaporedomaa.
Vinogradi v strmih legah zahtevajo ročno trgatev, »a se s francoskim vinogradništvom lahko kosajo le po kakovosti, ne količini,« poudarja Franc, ki se rad poda na popotoovanja po svetu in tam išče ideje za nova vinska raziskovanja v laastni kleti. »Letošnji letnik je poln, svež, kljub suši, ki jim je nagajala, mimogrede doda.
Družina kot temelj
Franc Tomše pravi, da je zdaj v pokoju in sedi v »nadzornem svetu« kmetije. Tudi njegov sin Martin je kmetijo zgodaj prevzel, in zdaj že več let v celoti skrbi za vse skrivnosti kletarjenja.
Otroci so se z delom na kmetiji kalili od majhnega in zanimivo je bilo slišati, kako so se med seboj dogovorili, kdo bo kmetijo prevzel.
Pri Martinovih pa za družino skrbijo tudi tako, da so »nedelje njihove«. Tudi v času martinovega, sta obe nedelji rezervirani za družinsko praznovanje, tako ožje, kot tudi širše družine.
»Ja, vete, to je pa, v življenju si moreš predobiti nek čut, da znaš spoznati vrednote. Vrednote, ki te na nek način usmerjajo in potem ti tudi ni težko kako delo preložiti ali pa tudi na vse zadnje kako priložnost za zaslužek izpustiti, da lahko kam greš, da lahko kaj doživiš, da se odpraviš na dopust, na kako potovanje, da se vsedeš za mizo, kot sem že prej rekel, z družino, z vnuki, z brati...«
»Kupujte slovensko hrano, kupujte od soseda, kupujte lokalno prielano, seveda kot ekološki kmet, bom rekel tudi, kupujte ekološko... Tako podpiramo rodove, ki z zanosom čuvajo zemljo,« je ob koncu dejal naš gost Franc Tomše – Martinov.
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora.
