Matjaž Merljak
Boštjan Smole
Marta Jerebič
Zastava Ukrajine (foto: pixabay)
Zastava Ukrajine | (foto: pixabay)

Rusija napadla Ukrajino, papež vabi k molitvi za mir

24.02.2022, 08:49 Andrej Šinko Alen Salihović Marcel Krek Rok Mihevc

Rusija je davi napadla Ukrajino. Iz Kijeva, Mariupola, Odese in več drugih mest poročajo o eksplozijah in raketnih napadih ter smrtnih žrtvah na obeh straneh. Ruska vojska pa naj bi na več mestih v Ukrajino vstopila tudi s tanki. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zjutraj za vso državo razglasil vojno stanje, ruski predsednik Vladimir Putin pa je ukrajinsko vojsko pozval, da naj se ne upira.

Približno 44 milijonov Ukrajincev se je zjutraj zbudilo v vojno stanje. Ruske sile so davi napadle državno infrastrukturo, zlasti vojaške cilje in letališča, v večji meri pa naj bi po lastnih navedbah uničile tudi protiletalsko obrambo. V več mestih, so so se oglasile sire, odjeknile so eksplozije, ki so bile posledice letalskega in topovske obstreljevanja, ukrajinske oblasti pa so prebivalce pozvale, da naj poiščejo zatočišča in ne odhajajo na prosto. Ruski napadi sicer prihajajo iz vzhoda, kjer sta Doneck in Lugansk, Belorusije, ki na Ukrajino meji na severu, ter Krima oziroma Azovskega morja na jugu, kjer je prepovedan civilni pomorski promet.

Dogajanje na terenu tako kaže povsem drugačno sliko, kot jo je v televizijskem nagovoru predstavil predsednik Vladimir Putin, ki je poudaril, da Rusija nima namena okupirati ukrajinskega ozemlja. Posebna operacija pa naj bi bila namenjena zgolj obrambi Donecka in Luganska pred ukrajinsko agresijo. »Odločil sem se za vojaško operacijo. Njen cilj je zaščita prebivalcev, ki so bili osem let žrtve genocida kijevskega režima,« je ob napovedi posredovanja dejal Putin in ukrajinsko vojsko pozval k umiku, mednarodni skupnosti pa ob morebitnem vojaškem vmešavanju zagrozil z odzivom.

Ukrajinske oblasti so razglasile vojno stanje in z Rusijo prekinile diplomatske stike, predsednik Volodimir Zelenski je že zjutraj sporočil, da bodo naredili vse za obrambo države. Vse državljane, ki so sposobni, da se pridružijo vojski, pa je pozval, da to storijo. »Ukrajinske varnostne sile so vpletene v zahtevne spopade. Odbile so napade na območju doneškega bazena in drugih območjih, na vzhodu, severu in jugu. Delimo orožje za obrambo države, to je pričakovati tudi v nadaljevanju, dobili ga bodo vsi, ki si želijo zmage in branjenja suverenosti. Prihodnost Ukrajine je odvisna od vseh državljanov.«

Ruske sile naj bi po lastnih navedbah najhitreje napredovale na območju vzhoda Ukrajine, kjer so pridobile nekaj ozemlja na območjih Luganska in Donecka, prav tako naj bi bili intenzivni premiki tudi v smeri Kijeva, v Harakovu pa naj bi ukrajinske sile uničile več ruskih tankov in letal. Ruska stran sicer trdi, da naj se ukrajinske sile ne bi upirale, a oblasti v Kijevu to zanikajo. Medtem so v Minsku zavrnili obtožbe, da bi sodelovali v napadu na Ukrajino, kljub temu pa je režim priznal, da so jih ruske sile obvestile o vojaških akcijah, ki naj bi jih izvajale iz njihovega ozemlja.

Zelenski se je neposredno v ruščini obrnil tudi na Ruse in jih pozval, da naj ne podprejo velike vojne v Evropi. Sporočil jim je, da jim lažejo glede Ukrajine in dodal, da si je večkrat prizadeval za pogovor s Putinom, a ni bilo nobenega odgovora. Na začetek vojne se je kritično odzval tudi ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ki je iz zapora sporočil, da se je vojna razplamtela za namenom, da bi prikrili krajo ruskim državljanom in preusmerili njihovo pozornost od težav, ki obstajajo znotraj države. Hkrati pa je opozoril, da bo vojna uničila prihodnost in še naprej povečevala osiromašenje ruskih državljanov.

 

Rusija naj bi sicer imela na frontnih črtah 150 tisoč vojakov, v Donecku in Lugansku pa je še 30 tisoč lahko oboroženih pripadnikov separatističnih sil. Ruska vojska je z 1,2 milijona pripadniki, sicer četrta največja na svetu, na voljo ima tudi 750 tisoč rezervistov in največji tankovski arzenal na svetu. Druga najmočnejša je tudi v zračnih in pomorskih silah, ima pa tudi ogromno jedrskega orožja. Ukrajinske sile sicer štejejo 250 tisoč pripadnikov, na voljo pa imajo tudi 200 tisoč rezervistov, vprašanje pa je, koliko se jih bo dejansko priključilo obrambi države.

Ukrajina se spopada tudi z obsežnimi kibernetskimi napadi, še vedno je zaprt tudi zračni prostor nad Ukrajino, letala pa so bila preusmerjena čez druge države.

Stoltenberg: Napad je lahkomiseln in neizzvan

Generalni sekretar zveze Nato, ki v Ukrajino nima namena poslati čet Jens Stoltenberg, je že zjutraj napad označil kot »lahkomiseln in neizzvan.« Po izrednem zasedanju veleposlanikov članic zavezništva v Bruslju pa dejal: »Mir na naši celini je porušen. Zdaj imamo v Evropi vojno v obsegu in vrsti, za katero smo mislili, da sodi preteklost.«

Nato medtem na vzhodnem krilu že namešča dodatne obrambne sile na kopnem in v zraku ter tudi dodatne pomorske sile. Okrepil je tudi pripravljenost sil za odzivanje na krize. Stoltenberg poudarja, da ima zavezništvo v pripravljenosti več kot 100 vojaških letal in ladij.

Vzhodne članice zavezništva so zaradi ogroženosti na današnjem zasedanju že sprožile četrti člen pogodbe zavezništva o skupni obrambi. Ta predvideva, da se bodo »pogodbenice med seboj posvetovale, kadarkoli bo po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice«. Stoltenberg je ob tem potrdil neomajno zavezanost tudi 5. členu, po katerem je napad na eno zaveznico napad na vse.

Kitajska za zaostrovanje konflikta v Ukrajini krivi Zahod.

Medtem po številnih evropskih mestih pred ruskimi veleposlaništvi potekajo protesti proti napadu na Ukrajino.

"Cilj Rusije sta stabilnost v Evropi in celotna mednarodna ureditev"

Predsednica Evropske komisije Ursula Von Der Leyhen: "Soočamo se z agresivnim dejanjem ruskega vodstva proti suvereni in neodvisni državi, kakršnega še ni bilo. Cilj Rusije ni samo Donbas, cilj ni samo Ukrajina, cilj sta stabilnost v Evropi in celotna mednarodna ureditev, ki temelji na pogodbah in mednarodnem pravu. Rusija nam bo zato odgovarjala."

Papež spet pozval k molitvi

Papež Frančišek je ob zadnjih dogodkih opozoril, da se kljub diplomatskim prizadevanjem pojavljajo vse bolj zaskrbljujoči scenariji, ki ogrožajo mir vseh. Vpletene strani je pozval, da naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko povzročila še večje trpljenje prebivalstva. Na pepelnično sredo, ki bo 2. marca, pa je razglasil dan molitve in posta za mir.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svet
Laris Gaiser (photo: Rok Mihevc) Laris Gaiser (photo: Rok Mihevc)

Vladimir Putin

Ruski predsednik Vladimir Putin je vrsto analitikov prisilil, da podvomijo v svojo strokovnost in znanje. Dan pred invazijo na Ukrajino še vedno ni bilo moč verjeti, da je tako tvegana poteza ...

O avtorju