Alen Salihović
Alen Salihović je urednik informativnega programa Radia Ognjišče.
V oddaji "Spoznanje več, predsodek manj" na Radiu Ognjišče je bil gost ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), ki je v pogovoru opozoril na resno težavo – nekonsistentnost odločanja večine aktualne sestave Ustavnega sodišča. Kot primer je izpostavil nedavno odločitev v zvezi z vprašanjem pravnega interesa občinskega svetnika pri izpodbijanju prostorskega akta Občine Piran.
V letu, ki ga je papež Frančišek razglasil za sveto leto upanja, se na Brezjah občutno povečuje število romarjev. Rektor svetišča Marije Pomagaj p. Robert Bahčič je ob prazniku Marijinega vnebovzetja poudaril, da je porast romarjev viden tako med domačimi kot tujimi skupinami. »Ker smo svetoletna bazilika, je veliko tudi spovedi, saj ljudje vedo, da je to eden izmed pogojev za prejem svetega odpustka. Veliko jih pride na Brezje prav zato, ker se v Rimu niso spovedali,« je dejal.
Novinar in komentator na portalu Zanima.me Peter Merše je v odzivu na prijavo profesorja Mateja Lahovnika zaradi njegove objave na družbenem omrežju poudaril, da gre za politično motiviran poskus utišanja kritičnih glasov. Po njegovem mnenju izjava sama po sebi ni problematična, pač pa nekoliko provokativna.
Na praznik Marijinega Vnebovzetja je v Logu pri Vipavi potekalo tradicionalno romanje k Mariji. Slovesno somaševanje je vodil koprski škof Peter Štumpf, ki je ob tej priložnosti spregovoril o Marijini vlogi v življenju kristjanov, o boju med dobrim in zlom ter o zgledih svetnikov, posebej mladega blaženega Karla Acutisa, ki bo kmalu razglašen za svetnika.
Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja se je na Ptujski Gori zbralo veliko romarjev, duhovnikov in Marijinih častilcev. Slovesno somaševanje je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je v pridigi povabil k posnemanju Marijine zaupne in ponižne vere ter služenja Bogu in ljudem. Sveti maši je sledila procesija. Na praznik pa je nadškof Cvikl še dejal, da še ni dolgo tega, ko je bil pri nas sprejet zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, z utemeljitvijo, da lahko človek sam odloča o koncu svojega življenja. »Tak pogled človeka vidi kot gospodarja življenja, izoliranega od drugih,« je dejal nadškof Cvikl.