Knjiga in poletje sta odličen par

Svetovalnica | 14.07.2020, 12:51 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo govorili o počitniškem branju. Tudi letos je mladim na voljo poletna bralna spodbujevalna akcija Poletavci, ki praznuje že 10. rojstni dan. Vanjo je vključenih šestnajst slovenskih splošnih knjižnic in 35 enot; od Jesenic, Ajdovščine, Bele Krajine, Šentjurja, večinoma pa so to knjižnice iz osrednjega dela Slovenije, od Vodic do Velikih Lašč. Zanimalo nas je, kakšno je zanimanje za Poletavce in kako spodbuditi mlade, da vsaj 30 minut na dan posvetijo dobri knjigi. Z nami je bil Tone Obadič iz Knjižnice Otona Župančiča: »Tudi letos so knjižne police precej prazne, kar je presenetljivo, saj je obiska precej manj kot prejšnja leta v tem času. Očitno so tisti, ki si izposojajo, precej dobri bralci. To me navdaja z optimizmom, ker vidim, da mladi še vedno berejo.« S Tonetom Obadičem se je pogovarjal Blaž Lesnik.

Kdo so Poletavci?

»To so poletni bralci. Poletavci so tisti šolarji, ki berejo v poletnem času 30 dni vsaj pol ure na dan karkoli si izberejo sami. Lahko otroci v tem času preberejo samo eno obsežnejšo knjigo. Imamo sicer neke priporočilne sezname, jim svetujemo, pustimo pa izbiro popolnoma odprto, važno je, da berejo. To je zlasti pomembno za nižje osnovnošolce, ki se še spopadajo s tehniko branja, da si izberejo tisto, kar radi berejo, da si s tem to veščino še bolj prisvojijo. Za starejše pa tako ali tako vemo, da radi sami drug drugemu svetujejo, kaj je vredno prebrati in se o teh stvareh pogovarjajo, kar je sploh dodana vrednost. Vem, da ima marsikatera knjižnica že dlje časa kakšno poletno spodbujevalno akcijo za mlade in oni to akcijo peljejo naprej, mnoge knjižnice pa se počasi pridružujejo akciji. Več nas je, lažja je organizacija, manj je stroškov in večji učinek. Da se pridružiš Poletavcem, moraš biti član svoje splošne knjižnice. Letos smo naredili posebno spletno stran Poletavci.si, kjer so vse informacije, gradiva, priporočila za branje, vse je zelo pregledno, preprosto, razumljivo napisano, da se vključiti v akcijo tudi, če si od drugod. Akcija traja do 10. septembra, upam, da bodo knjižnice odprte.«

Tudi če mlajšim otrokom berete samo 10 minut na dan ... Branje je vzgoja za prijateljstvo s knjigo.

Na koncu pridejo tudi simbolične nagrade ...

»Vsak, ki vztraja, dobi na koncu lično priznanje in majico, ki je vsako leto drugačne barve. V tem obrazcu, ki ga izpolnjujejo in po elektronski pošti ali fizično dostavijo v knjižnico, tudi napišejo velikost majice, tako je na zaključnih prireditvah (letošnja bi morala biti bolj slovesna, na Ljubljanskem gradu, pa bo odpadla), fino je gledati morje istobarvnih majic, smo ponosni nanje, to so bralci, ki jim knjiga veliko pomeni. Do 10. septembra je treba oddati bralne sezname, da lahko pravočasno pripravimo priznanja, majčke in vas obvestimo, kako do njih priti.«

Kako razvijati bralno kulturo pri otrocih

»Nobena prisila nima dobrega učinka. Tisto, kar iz prakse opažam, je sledeče: preden se gre na počitnice, imajo predvsem starši veliko željo, da bi otroci na počitnicah brali. Mamice ali tudi očetje prihajajo sami v knjižnico in nabirajo knjige za otroke po svoji presoji, kar se njim zdi fino, da bi otroci prebrali. Iskreno povem, da se to običajno ne obnese. Dogovorite se, da bomo letos vsi nekaj prebrali in naj si otroci sami izberejo tisto, kar bi želeli brati, ne pa jim vsiljevati svoje izbire. Včasih gledam očeta, ki najstniku ponuja v branje Karla Maya in si mislim, da se to ne bo dobro končalo. :)«

Poletavci so tisti šolarji, ki berejo v poletnem času 30 dni vsaj pol ure na dan karkoli si izberejo sami.

Mladi najrajši posegajo po stripih

»Kot smo ljudje različni, so tudi bralci različni. So odlični bralci in berejo knjige, ki so namenjene odraslim, pa jih razumejo. So pa slabši bralci in berejo za precej let manj, kot so stari sami, ampak večinoma opažamo, da je zdaj najbolj na pohodu branje stripov. Berejo jih tisti, ki komaj znajo brati, pa tudi za najstnike se najde ogromno odličnih stripov, ki imajo težo. So zgodbe, ki govorijo o ljudeh, življenju, problemih, ampak v stripovski preobleki in ker smo vizualni in nas podobe oblikujejo skoraj bolj kot besede, so stripi eden od trendov že nekaj let. Zanimivo pa je, da se v poletnem času vedno zelo dobro izposoja zahtevnejše knjige v smislu vsebine, pa tudi količine prebranih strani (trilogije, nadaljevanja, ki imajo 500, 600 strani). Da to prebereš, si moraš vzeti čas in poletje je najbolj primeren letni čas za branje.«

Najpoletavci med počitnicami preberejo tri knjige

»Vsi vemo, da so najstniki najtrši oreh. Že nekaj let smo zanje to poletno bralno akcijo priredili. Imenujemo jih Najpoletavci, ker so najboljši bralci, pa tudi, ker so najstniki in oni v tem času preberejo 3 bolj zajetne knjige. Važno je, da te tri knjige preberejo in oni se potem na našo spletno stran prijavijo in zapišejo kratko poročilce, recenzijo o tej knjigi in s tem izpolnijo svojo obveznost.«

Med slovenskimi mladinskimi avtorji je duhovna dimenzija človeka še vedno ena redkih tabu tem

Poslušalka Vida bi rada pozvala vse, da bi se bolj osredotočili na verske knjige, ki jih je tudi precej za mlade.
»Tudi knjige z versko vsebino so v splošnih knjižnicah. Redno jih kupujemo, pregledujemo vse knjige, ki izidejo za otroke in mladino. Založbe Ognjišče, Družina, Salve, tudi druge verske založbe dobro poznamo in njihove knjige z veseljem naročamo, so jih naše police polne in so zelo brane. S kolegi se veliko pogovarjamo o knjigah, ki imajo v sebi tudi versko plat bolj izrazito. Še danes sem prepričan, da je zlasti med slovenskimi mladinskimi avtorji vera, religioznost, ta duhovna dimenzija človeka, še vedno ena redkih, če ne edina tabu tema, ki je ostala in slovenski avtorji zelo neradi o tem pišejo. Izjema je Nataša Konc Lorenzutti, ki s tem nima težav, njej se zdi verska dimenzija nekaj povsem naravnega, ona jo vpleta zelo nevsiljivo v svoja hudomušna besedila.«

Za nas je idealna verska knjiga tista, ki jo lahko bere, razume in sprejema vsak

»Mi smo knjižnica Otona Župančiča, ki smo ga sicer poznali po drugih stvareh. Ko gledaš njegove otroške pesmi, je v njih zelo močno versko sporočilo. Ko s kolegi govorimo o verskih knjigah, ker nas je kar nekaj teologov po izobrazbi v knjižnici, se pojavi vprašanje hermetičnosti, razumljivosti določenih besedil nekomu, ki ni veren. Za nas je idealna verska knjiga tista, ki jo lahko bere, razume in sprejema vsak. Včasih so preveč »katekizemske«. Za marsikoga, ki hodi redno k verouku in k nedeljski maši, so določene knjige preveč nerazumljive, napete in jih otrok ne bo vzel v roke.«

Nekomu, ki začenja rasti ob knjigi, mu moramo dati najboljše. Pri nas je toliko odličnih ilustratork, piscev za najmlajše otroke. Naj omenim samo Anjo Štefan, ki je mojstrica jezika, ritma, mojstrica estetike.

Pri seznamih imava zgibanko Zlata hruška je zadaj subjektivna presoja

»Sam sem precej vpet v izbiranje kakovostnih otroških in mladinskih knjig in to delo zelo dobro poznam. Umetnost je pravi čas pravemu človeku dati v roke pravo knjigo. Marsikaj je kdaj prepozno ali prezgodaj, okusi so različni. Govorimo o umetnosti. Mi se zelo striktno skušamo držati štirih kriterijev pri ocenjevanju oz. izbiranju Zlatih hrušk: estetski, spoznavni, etični, da so bili ustvarjalni postopki narejeni tako, kot je za določeno knjigo primerno. Veliko težav imamo, ko se te stvari mešajo in niso primerne – npr. se v slikanico podajajo vsebine, ki tja ne sodijo, ampak bi sodile v problemski najstniški roman. Gledamo tudi na to, da je knjiga obrtniško in založniško narejena, kot je treba, da ne razpada, je estetska, da ni preveč besedila v slikanicah, ampak da so slike in besedilo enakomerno in ustrezno razporejene glede na starostno stopnjo. Zelo nam je pomembna ciljna skupina, če knjiga ustreza temu, ki mu je namenjena.«