Miha Ruparčič: »Včasih pozabimo, da otroci najbolj potrebujejo nas.«

Svetovalnica | 23.06.2020, 11:26 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo gostili zakonskega in družinskega terapevta, tudi strokovnjaka za vzgojne zadrege Miha Ruparčiča iz Družinskega inštituta. V spremenjeni shemi življenja ogrodje vzgoje sicer ostaja enako, so pa tudi določene spremembe. S strokovnjakom se je pogovarjala Mateja Subotičanec, v pogovor se je vključilo tudi nekaj poslušalcev. Vabljeni k poslušanju in branju povzetka.

Počitnice so pred vrati. Kaj bi bilo za otroke osnovne šole najbolje, da bi res izdihali to šolsko leto in se pripravili na novo?

"Alenka Rebula pravi, da si včasih ne dovolimo, da bi se telo regeneriralo. Doživeli smo zelo turbulentno obdobje in rabimo določen čas za regeneracijo. Tukaj je stik z otrokom, da investiramo v odnose, najboljše zdravilo. Otroci rabijo v času počitnic našo mirno prisotnost. Sliši se enostavno, pa ni. Tukaj ne bomo popolni, ker imamo starši kup organizacijskih, finančnih skrbi, v službah se dogaja marsikaj. Vedno znova se lahko opravičimo in pridemo nazaj do otroka. Otrok rabi našo prisotnost, igrivost in življenje. Velikokrat je zelo malo potrebno (ne rabimo npr. potovanja), če smo mi prisotni. Zelo podcenjujemo našo prisotnost. Včeraj mi je uspelo biti z otroki štiri ure, pa smo šli samo hranit veverice."

 

Vemo, da se nekatera delovna mesta ugašajo, ne bo denarja za položnice, vse to v odnose prinaša slabo voljo, negotovost …

"Prvi temelj človeškega trpljenja je, da imamo nekoga ob sebi, ki je sočuten. Dr. Neufeld govori o treh ravneh: da odnos ni pogojen (da je zagotovljen odnos med partnerji in med otroki), da imajo čustva vedno pot (da lahko govorimo o svojih čustvih, se nas zato ne obsoja in ne svetuje, kaj naj naredimo) in ko se nam dogajajo težke stvari, da smo sposobni žalovati. Ta del velikokrat preskočimo. Če ne odžalujemo, se težko prilagodimo, da je stvar točno taka, kot je. Šele, ko sprejmemo, da je realnost taka, kot je, gremo lahko na pot iskanja rešitev."

Babica iz Štajerske se je oglasila v zvezi z vnukom, ki bo star 5 let. Težave so pri zobozdravniku, saj vnuk noče odpreti ust.

"Važno je, da se takega otroka ne kritizira, da se ga razume, da ga je res strah, je pa včasih potrebno razmisliti, ali se lahko situacija uredi s tem zobozdravnikom ali z drugim. Verjamem, da so vsi zobozdravniki dobronamerni, ampak vidim, da prihaja tudi pri odraslih do podobnih stisk, ki se lahko včasih razrešijo s tem, da si res najde tako pomirjujočo, močno osebo (zobozdravnika), ki bo lahko pomiril tako starše kot otroka."

Ciril z Gorenjske je opisal harmonično življenje z vnuki v času karantene, ki so hodili s starima staršema v gozd in na polje, skupaj so delali, jedli in se lepo imeli.

"Gospod Ciril je povedal, kaj se zgodi, ko stari starši zmorejo pristopiti in podpreti starše. Kako je, če delaš skupaj in v naravi, kjer si izpostavljen zvokom narave. Tako dosežeš tudi notranji mir."

Otrok rabi našo prisotnost, igrivost in življenje.

Kako bomo čim manj stresno preživeli počitnice, za katere še ne vemo, kakšne bodo?

"Predvsem vzemimo počitnice kot priložnost za raziskovanje Slovenije, da vidimo ta svet tukaj, ki ga morda včasih ne. Izziv za najstnike: naj cel izlet načrtujejo sami, naj poiščejo kakšne zanimive lokacije. Poleti je možnost, da se od spleta in ekranov malo oddahnemo. Epidemija je pripeljala, da smo morali uporabo ekranov stimulirati. Zdaj pa bo bolje vzeti kakšno knjigo, vodiče, ki so lahko en dragocen vir, v katerem bo najstnik lahko našel kak lep izlet."

Na drugi strani razočaranja pride nova svoboda, prostor za nekaj drugega.

Smo pred koncem šolskega leta, otroci bodo dobili spričevala, nekateri bodo leto tudi slabo končali in imeli dodatne izpite. Verjetno pa bo tudi na daljavo pridobljeno znanje slabše. Tu je lahko tudi nekaj stiske ...

"Pogled je treba usmeriti v čustveno stanje naših otrok. Znanje se vedno da nadomestiti. Pri 30-ih letih se ne bo poznal ta manjko, čustvene rane pa. Zdaj se moramo usmeriti na otroke, na na kurikulum. Znanje je pomembno, ampak najbolj pomembni so otroci, da se jih v čustvenem smislu ujame in se jih razbremenjuje."

Poslušalka Judita pravi, da je veliko stresa povezanega z nerealnimi pričakovanji. Počitnice na morju so nadstandard, niso nujne. Mediji vsiljujejo to mnenje in starši so frustrirani, če otroku ne morejo privoščiti vsega. Priporoča, da se v sebi umirimo, se v družini pogovarjamo, zakaj si česa ne moremo privoščiti in iz tistega, kar lahko, poskušamo doživeti nekaj lepega.

"Včasih pozabimo, da otroci najbolj potrebujejo nas. Ker lahko gremo na nevemkakšno morje, ampak če smo tam s tablicami, računalniki, ne bo pomagalo. Če bomo mlajšemu otroku vzeli prijatelja sabo, ne bo pomagalo. Velja stereotip, da je otroku otrok najboljša družba. Otroška družba je pomembna, ampak mi smo mu najbolj pomembna družba. Po šolskem letu otroci zelo pogosto pogrešajo nas, kjer bomo mi v eni mirni prisotnosti in bomo iz tistega, kar imamo na razpolago, lahko potegnili ogromno. Tako bodo lahko tudi ene počitnice, ki ne bodo na morju, otroku ostale v čudovitem spominu."

Največ, kar otrok potrebuje, je to, da smo mi tam. Kako doseči, ko pridemo napol »mrtvi« iz službe, da smo scela tam za otroka?

"To, da smo mi v darovanjski drži do otroka, je težko, če ni čustvenega prostora za nas. Dobro je, če imamo osebe (lahko je to partner, včasih pa partner ne more pokriti v celoti, zato postanejo stari starši, duhovnik, prijateljica, …), s katerim lahko greš določene čustvene vsebine skozi. Če ne greš, težko narediš prostor za kulturo, umetnost, film, glasbo, knjigo, vse, karkoli prebuja naš čustveni svet. Včasih si je treba dovoliti, da si utrujen, žalosten, da stvari ne grejo po naše. Dovoliti občutek, da smo sposobni doživeti razočaranje. Ne zbežati pred njim. Na drugi strani razočaranja pride nova svoboda, prostor za nekaj drugega."

Renata se je oglasila s svojo izkušnjo počitnic, ki so bile zaznamovane le z delom.

"Družine so bile veliko skupaj, bilo je veliko dela, znotraj dela pa tudi počitek, krepil se je občutek za skupnost. V zgodovini so bila obdobja, ki so bila krivična, ko je bilo samo delo. Zadnji papeži so si vedno vzeli tudi čas za oddih, počitek. Telo potrebuje počitek. Slovenci imamo kruto zgodovino, določena trdost iz 19., 20. stoletja ostaja in treba je preukviriti ta pogled. Priporočam v branje knjigo Alenke Puhar: Prvotno besedilo življenja. V njej so zbrane epigenetske študije, ki govorijo, kako se stvari prenašajo iz roda v rod. Da nosimo spomin za 14 generacij nazaj. Dragocena knjiga, da vemo, iz kje izviramo in koliko trpljenja je naredila avtoritarna vzgoja, ki je potem na drugi strani odgovorila s permisivno vzgojo. To sta dva ekstrema, pot pa je nekje po sredini."

Kako poteka delo terapevtov v teh časih?

"Nekaj srečanj poteka na daljavo, kakšno srečanje naredimo v naravi, se prilagajamo, se je pa obseg dela zmanjšal, ker ko pride do krize, se ljudje potegnejo nazaj in čakajo na boljše čase. Če nas kdo potrebuje, nas lahko poišče na spletni strani Družinskega inštituta in telefonski številki 031 809 700."