V jutranji svetovalnici na god Janeza Krstnika, "ob kresi, ko se dan obesi," je bila naša gostja Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, podjetja Amarant. Spregovorila je o aktualnih delih na vrtu v tem času in odgovarjala tudi na številna vprašanja poslušalcev: "Predvsem rahljamo zemljo, ker so tla po obilnem dežju zbita, naredila se bo skorja in naše rastline bodo imele problem z zrakom. Čimbolj rahljamo zemljo predvsem okrog tistih rastlin, ki so zastale v rasti (paprike, bučke, malancane), s tem spodbudimo rast korenin in tudi nadzemnih delov, tako si bodo rastline hitro opomogle in začele delati s polno paro." S Fanči Perdih se je pogovarjala Slavi Košir.
Darko bi rad po naravni poti odpravil koloradskega hrošča, zanima pa ga še, zakaj kupljen krompir tako slabo rodi.
V časih naših babic se je kolobarilo tako, da ko se je naš krompir izrodil, smo ga šli iskat v hribe. Ker je imel tam slabše pogoje, je, ko smo ga prinesli na naše njive, spet nekaj let dobro delal, ker je prišel iz revnih tal na naša dobra tla. Od veselja je kar buhtel. Potem smo zadevo ponovili. Zdaj kupimo seme v trgovini, pridelano je na dobrih njivah in zdaj sadimo spet v dobro zemljo, ni tiste razlike, je »razvajen« in ne da takega obilja pridelka kot včasih. Glede koloradskega hrošča je najpomembnejši dober kolobar. Krompir lahko pride na isto mesto šele po petih letih, sicer se moramo sprijazniti s tem, da bomo morali obirati koloradskega hrošča.
Katere rastline lahko v tem času še sadimo v vrtovih in poljih?
Ker je veliko vlage, se lahko sadi pozna zelja, ohrovte, brstični ohrovt, brokoli in cvetačo za jesensko, zimsko uporabo, kapusnice s kratko vegetacijo, ki jih bomo lahko konec julija, začetek avgusta posadili in bomo imeli pridelek konec septembra, oktobra. To so vse rastline, ki v suhih poletjih ne uspevajo, letos pa je tako veliko vlage, da se splača te rastline še posaditi.
Kaj pa korenček in rdeča pesa, fižol?
Zopet nastopa čas za setev korenčka in rdeče pese. Maj ni mesec, ko te rastline uspejo, če zdaj sejemo korenček in rdečo peso, bomo imeli obilo pridelka v oktobru, novembru. Za visoke fižole je čas do 15. julija, nizek fižol se lahko sadi do srede avguste, če ga uporabljamo samo za stročje. Vse zgodnje posevke bomo lahko nadomestili tudi s temi rastlinami. Pri stročjem fižolu en nasvet: če ga obiramo na dan za cvet, ga bomo obirali in obirali ...
Zdaj je čas za sajenje radičev, pa tudi za setev ni prepozno.
Radič je dvoletnica, ki v juniju cveti, kar pomeni, če mi posejemo radič prezgodaj, bo junija ušel v cvet. Lahko pa se nam zgodi, da če zgodaj sadimo radiče za glave, zaradi nihanj temperature lahko grejo rastline v cvet, ker mislijo, da je to že naslednje leto. Isto se dogaja pri blitvi, stebelni zeleni, ..., če smo jih spomladi zgodaj posadili in pride do temperaturnih nihanj v daljšem obdobju. Bolje, da sejemo vse pozno ali pa dvakrat in imamo prvi pridelek zgodaj, drugega pa pozneje.
Kako razlikujemo radiče?
Vse jih sadimo istočasno za jesensko zimsko pridelavo, ločimo jesenske in zimske radiče, glede na to, če so odporni na mraz ali ne. Neprezimne sorte imajo krajšo vegetacijo (Palarosa 2 in 3 so poletni in jesenski radiči), Palarosa 5 in 7 pa so prezimni radiči in rabijo mesec ali dva dlje, kot jesenski, da oblikujejo glavo, listi pa so odporni na mraz in ne pozebejo. Nekateri radiči naredijo glave, drugi rozete. Vsi v rozetah prezimijo. Nekateri radiči naredijo glave, drugi pa ne, so samo rozatesti: tržaški, solatni, Gromolo Verde itd., to pomeni, da lahko skozi celo leto režemo liste in ti vedno znova odganjajo.
Različna vsebnost grenčine radičev ...
Vsebnost grenčine je delno pogojena s sorto, delno pa s količino vlage v tleh. Več je vlage, manj so grenke. Podobno je pri čilijih. Bolj so suha tla, bolj so hudi čiliji. Grenčine dobro vplivajo na delovanje jeter. Tisti, ki se zdravijo z naravnimi zadevami, se tega zavedajo in uporabljajo tiste radiče in cikorije, ki imajo še več grenčin. Če pa radiče silimo, ti grenki radiči nimajo grenčin, ker iz te odebeljene korenine srkajo korenine za rast mladih listov, ki so sočni, sladki in vabljivi.
Frančiška pravi, da ko dela radič glavice, postaja plesniv.
Za pepelaste plesni si pomagamo s čajem iz rmana. Enkrat tedensko poškropimo. Čaj iz rmana pripravimo tako, da damo 5 socvetij v liter vode, prevremo, potem vzamemo 10 l vode in tisti čaj zmešamo noter in s tem poškropimo naše rastline. Za vse pepelaste plesni na vrtu je učinkovit čaj iz rmana, za vse ostale bolezni (rje itn.) pa pomaga čaj iz kamilice.
Fanika sprašuje, kako bi skladiščila čebulo, ki jo je tako močno poškodovala toča. Trenutno je še zelena.
Čebula še raste. Skuhajte čaj iz rmana in kamilice, škropite 3 dni zapored, vsak čaj skuhate posebej. 10 cvetov kamilice v 1 l vode, 5 socvetij rmana v drugi liter, vzamete 10 litrov, kamor zmešate oba čaja in s tem poškropite. Vsak dan skuhate posebej. Ko čaji stojijo, učinkovine niso več enake. Ko se bo čebula začela polegat, jo v suhem čim prej poberete iz zemlje, daste v senco. Če hoče začne zoreti, prepognete stebla na dan za korenino, tako, da bodo čebule iz rastline potegnile še tiste sokove, medtem se bo čebula še malo odebelila, prvi ugodni termin, ko bo dovolj suho, se čebulo populi, da na suho, razprostre na palete, da bo iz listov potegnila vso hrano in sokove v čebulo, po drugi strani pa ne bo možnosti napada glivic.
Danes je dan za sajenje solate, radiča, peteršilja. Helena sprašuje, semena pokriti z agrokopreno ali ne?
Odvisno od tega ali ima polže ali ne. Polži bodo pod kopreno naredili "totalko". Če je zelo sončno, se te posevke senči. Ko je lepo vreme, je sonce izredno močno in rastline tega niso navajene. Senčimo tako, da z agrokopreno pokrijemo čez loke, še boljše kot koprena pa so mreže za senčenje, ki so v različnih gostotah in za tiste rastline, ki jih želimo senčiti, je najboljša 30-50 % mreža za senčenje in pod takimi mrežami lahko tudi v poletnih časih pridelamo jesenske glavnate radiče.
Anja sprašuje, po kateri literaturi naj preveri, kdaj je najboljši čas za npr. obiranje fižola.
Vedno se ravnamo po setvenem koledarju Marie Thun.
Če so tla preveč zbita, je preveč vlage, korenine začnejo propadati. Priporočam rahljanje, če to ne bo uspelo, ponovimo setev. Čas je še v juniju in juliju, septembra pa ga sejem za čez zimo in za naslednje leto.
Nova knjiga Samooskrba v praksi
Samooskrba v praksi je knjiga ki je nastala v času korona krize. Sanja Lončar nas je zbobnala skupaj več soavtoric in dala idejo, kako narediti priročnik za zahtevne bralce in začetnike. V tej knjigi so navodila za nestrpne, ki želijo imeti pridelek že v parih dneh (pridelava kalčkov in mikrozelenja), je pa knjiga namenjena tudi vsem, ki imate balkone, vrtove, ... veliko je navodil, npr. kako se spopasti s plevelom. Knjigo lahko dobite na tržnici v Ljubljani ob sobotah, v trgovini v Trzinu je knjiga na ogled in tudi možnost nakupa, trenutno pa lahko izberejo poslušalci ob nakupu knjige še tri brezplačne vrečke semen.
Blagoslov vina, ki sodi v tradicijo Martinovanja, očitno moti marsikoga. Med njimi je to zmotilo tudi nekdanjo ministrico za digitalizacijo Emilijo Stojmenovo Duh, ki je izrazila skrb, da bo v ...
V skupnosti bratov kapucinov je bila včerajšnja nedelja posebej slovesna. Novomeški škof Andrej Saje je namreč v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Ambrusu v diakona posvetil br. Dominika Papeža.
V javnosti zadnje dni odmeva novica Mestne občine Ljubljana, da je pridobila soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo osrednje ljubljanske tržnice z gradnjo garažne hiše.
Mag. Andreja Jernejčič je z več kot petindvajsetletnimi izkušnjami v komuniciranju, novinarstvu in odnosih z javnostmi, strokovnjakinja za javno nastopanje. Je avtorica sedmih knjig ter dveh ...
V oddaji Pogovor o smo gostili predsednika SDS Janeza Janšo. Zanimal nas je njegov pogled na aktualno politično dogajanje. Komentiral je spor med predsednico države Natašo Pirc Musar in primerom ...
V Kolokviju smo se dvignili med oblake, leteli, pilotirala pa sta poročnika Slovenske vojske Benjamin Gaube in Aljaž Kurbos. Mlada pilota sta z nami delila svojo pot izobraževanja in ...
