Življenje v študentskih domovih

Svetovalnica | 07.07.2020, 12:30 Mirjam Judež

Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana: "Študentje, bodite pozorni na razpis za subvencionirano bivanje. Objavljen bo sredi julija, odprt bo le mesec dni, do 17. avgusta!" Z njim se je pogovarjala Nataša Ličen.

Odgovorni študentje v času pandemije

»Smo velika inštitucija z 29-imi domovi in 7.500 ležišči. Zato smo že februarja začeli pošiljati prva navodila v zvezi s koronavirusom: kako ravnati samozaščitno, kako biti previden in tako je teklo normalno do sredine marca, ko je bil sprejet odlok, ki je zahteval zaprtje domov z nekaj izjemami. Odziv študentov je bil zelo odgovoren, od 7.500 jih je ostalo v domovih manj kot 10 % »izjem«, ki se niso mogli vrniti na svoje domove (študentske družine, invalidi, ki doma nimajo pogojev ...). S to številko smo lahko normalno funkcionirali. V študentu pričakujemo odgovorno obnašanje, večina se tega drži: upoštevanje varnostne razdalje, varnostnih navodil, samozaščitnih ukrepov, redno razkuževanje rok, uporaba mask v skupnih prostorih, kjer je to predpisano. Za razkužila skrbimo mi, razkuževalniki so po vseh domovih, na vhodih, na hodnikih ... Oboji skupaj se obnašamo zelo odgovorno.«

Kako hitro dobiš mesto v domu?

»Pri naši masi ležišč se približno tisoč mest sprosti čez poletje, tako lahko prvič tisoč študentov vselimo še pred začetkom študijskega leta. Razmerje je 60:40 v korist ženskega spola, takšno je tudi razmerje študentk in študentov na univerzah. V začetku oktobra je naslednji večji val vselitev, potem se pa počasi ustavi. Novembra se sprosti še nekaj ležišč, ko gredo študentje ven prostovoljno: so zaključili študij, gredo na izmenjavo v tujino ali imajo kak drug razlog. Na začetku se čakalne liste zelo hitro krajšajo, potem gre vedno počasneje.«

Disciplina plačevanja skromne najemnine je stroga

Povprečna cena bivanja je 72 € mesečno z vključenimi stroški (z izjemo dežurstva in morebitne škode, če jo povzročijo študentje). Stanarina je sestavljena iz stroškov obratovanja Zavoda. Investicije pelje ministrstvo in to ni zajeto v najemnino. Ne gre za velik denar, zato smo strogi glede plačevanja, hkrati pa za nas predstavlja velik izpad, če se kaj takega zgodi, kar se je letos. Tisti študentje, ki so bili od 18. marca do 18. maja doma, so bili v tem času oproščeni plačila, ostali so stanarino normalno plačevali. Marčevski račun so študentje še normalno poravnali, pri majskem pa smo upoštevali preplačilo od marca.

Bodite pozorni na razpis za subvencionirano bivanje. Objavljen bo sredi julija, odprt bo le mesec dni!

»Študentje ne smejo zamuditi razpisa za subvencionirano bivanje, sicer bodo imeli velik problem. Opozarjamo bodoče študente, ki se vpisujejo in še ne vejo, a bodo vpisani ali ne, ker čakajo na septembrski vpisni rok. Če septembra izvejo, da so vpisani in se avgusta niso prijavili na razpis za subvencionirano bivanje, za nazaj tega ni več moč narediti. Vsako leto je običajno objavljen razpis v začetku junija in je odprt do sredine avgusta. Letos je zaključni datum 17. avgust, objavljen bo naslednji teden in bo časa za prijavo le dober mesec. Objavljen je na spletni strani ministrstva in pa na spletnih straneh visokošolskih zavodov, študentskih domov Ljubljana, Koper, Maribor. Naj vlogo oz. prošnjo za podaljšanje vloge oddajo čim prej!«

Novinci, pozor!

»Če se pogovarjamo o novincih: ko se v sredini septembra objavijo prednostne liste za vselitev, je dobro preveriti, kje se nahajate na listi. Če ste med prvimi 600 dekleti in prvimi 400 fanti, veste, da boste skoraj gotovo septembra vseljeni. Če ste nekje zadaj, je dobro preveriti, kaj to v praksi pomeni. Mi tudi ugibamo, ko odgovarjamo na vprašanja na podlagi preteklih izkušenj, ne moremo pa biti 100 %. Povemo, kdaj približno se bo lahko posameznik vselil in vsak potem razmisli, kako bo to obdobje premostil.«

Študent z malo potrpljenja dobi mesto v želenem študentskem domu

»Namen razpisa za subvencioniranje bivanja je dvojen: pisarna najprej ugotovi, ali izpolnjuješ pogoje za subvencionirano bivanje, ti pa načeloma izbiraš entiteto, kje boš to koristil. Možnosti so sledeče: so javni študentski domovi, par zasebnih domov, kjer lahko študentje koristijo subvencijo, nekaj dijaških domov in pa 650 subvencij za zasebnike. Študent izbira med temi štirimi entitetami, ko oddaja vlogo. Če izbere dijaški ali zasebni dom, se gre neposredno tja vpisati, ker je to ponavadi en objekt. Če si izbere zasebnika, mora prek oglasnih strani poiskati takega, ki ima koncesijo, da lahko uveljavlja subvencijo pri njih. Pri nas pa je tako: mi imamo 29 domov po Ljubljani (Vič, Bežigrad, center, Šiška). Ko študent pride, pove svoje želje, mi jih poskusimo upoštevati glede na to, kaj je takrat na voljo. Z naše strani je osnovni kriterij bližina fakultete, da jih namestimo čim bližje fakulteti. Tisti, ki pridejo septembra, imajo najširšo možno izbiro, pozneje je izbire vedno manj, ker je večina domov že zasedenih. A tudi pozneje se lahko preselijo, zato to ni težava. Jaz sem tam svetovalna služba in npr. študent medicine si želi priti na enega od treh domov v bližini. Če so zasedeni, ga namestimo v drug dom, ampak če se sprazni ležišče v enem od želenih domov, ga pokličemo in se lahko vanj preseli pozneje. Pri nas je res velika masa in tudi velika fluktuacija. Tudi, če na začetku ne moreš priti točno tja, kamor si želiš, z malo potrpljenja si na koncu tam. Ko si enkrat tam, moraš samo še redno pridno študirati in ne pozabiti podaljšati vloge za subvencionirano bivanje.«

Bi se vrnili v študenta v svojo sobico čez poletje? Če ste zdravi, lahko, samo sporočite!

»Moral bo izpolniti korona izjavo, da vemo, kaj lahko pričakujemo. Sporočiti mora v sprejemno pisarno, da se vrača, da imamo nadzor nad tem, kar se dogaja. Mi nimamo pogojev, da bi študentje karanteno opravili pri nas. Kdor se vrača iz tretjih držav, tujine, rizičnih držav, ... mora poskrbeti za karanteno sam, ko pa se izkaže, da je zdrav, se lahko kadarkoli vrne v dom. Ljudje pogosto enačijo študentske in dijaške domove. Študentski domovi se nikoli ne zapirajo, gre za polnoletne osebe, dijaški pa so čez poletje zaprti. Študentje lahko poleti normalno bivajo v študentu, ker opravljajo poletne prakse, izpite na faksu, želijo delati prek študenta ... To ni noben problem, to teče vsako leto.«