Mateja Subotičanec
Andrej Jerman
Marjana Debevec
Pazimo na varnostne rezerve denarja! (foto: Andrew Khoroshavina / Pixabay)
Pazimo na varnostne rezerve denarja! | (foto: Andrew Khoroshavina / Pixabay)

Jeseni napovedujejo drugi val krize. Imamo varnostne rezerve denarja?

02.07.2020, 10:37 Mirjam Judež

Danes smo po dolgem koronskem času gostili finančna strokovnjaka zakonca Vezovišek. Pravita, da je bila ta kriza za njih pozitiven šok: »Morda je to čudno reči, a če damo na stran zdravstveno krizo in posledice, ki jo nosi, nam je ta šok pokazal, da nekaj vendarle delamo prav. Do teh dni smo bili polno zasedeni. Konec marca smo začeli sprejemati stranke za junij, kar nam je v veliko spodbudo in čast, kljub temu, da jim jasno povemo, da ne vemo, kaj bo jutri.« Z zakoncema se je pogovarjala Mateja Feltrin Novljan.

Kriza je dala podjetnikom dobro lekcijo

Ana Vezovišek: »Najbolj smo bili veseli pozitivnih pisem strank, poslušalcev, ki so se zahvaljevali za naše nasvete v smislu: »Držal sem se vaših usmeritev in danes lahko preživljam to krizo.« Za vse tiste, ki se borijo in se bodo borili, je pa to obdobje, da če kdaj, se moramo sedaj zavedati, kako moramo imeti urejene finance. Kaj, če zbolimo, se nam pokvari avto, izgubimo službo .... Tokrat je bila korona, morda pride še kaj, česar ne poznamo. To je bilo krasno obdobje, ker smo se lahko uzrli sami vase, se vprašali, kaj resnično potrebujemo v življenju, ugotovili, da imamo dva avta na lizing, mi pa z avtom nikamor nismo mogli iti. Vsa skrb je bila usmerjena v hrano. Kaj so nam pomagale številne lepe obleke v omarah, ko niti enega kosa nismo mogli obleči. Z vidika podjetništva je bilo dobro sporočilo vsem podjetnikom, da se moramo ozreti tudi po drugih priložnostih. Večina je ugotovila, zakaj je dobro biti na spletu. Prej je bila osredotočena na ene stranke, v času krize pa so ugotovili, da bodo morali razširiti nabor strank, produktov, biti bolj fleksibilni. Preživi tisti, ki ne čaka križem rok, ampak gre sam v akcijo. Tako velja na vseh področjih. V podjetništvu, pa tudi v osebnem življenju.«

Dogajanje na svetovnih trgih

Mitja Vezovišek: »Na finančnih trgih je bil velik vrtiljak. Ko danes gledamo pretekle tri mesece, vidimo, da je bil drugi kvartal 2020, če merimo v uspešnosti podjetij, najbolj uspešen kvartal od ustanovitve indeksa od leta 1957. 20 % rast indeksa v drugem kvartalu. 23. marca smo doživeli dno na delniških trgih, takrat je bila panika, mi smo 16. marca dali našim strankam zelo jasen poziv, da je treba portfelij prilagoditi, da pa to lahko naredimo na dva načina: če imamo presežna sredstva nad likvidnostno vrečo, jih investiramo. Če pa tega nimamo, moramo bolj defenzivne naložbe, npr. obveznice, prodati in kupiti delnice, da bomo spet uravnotežili naš portfelij. Mi takrat nismo vedeli, kaj storiti. Naše stranke so nas upoštevale. Indeksi so povečini še v negativnem teritoriju, ampak morda bo šlo spet navzdol in še bolj. Tega nihče ne ve. Vemo pa, kakšen je recept za uspešno investiranje na dolgi rok.«

Kaj naj ljudje naredijo s krediti?

Ana: »Na nas so se obračali podjetniki, ki imajo kredite. Marsikdo ni vedel, kakšne so njihove pravice, da obstajajo moratoriji na kredite, ne vedo, kakšni so stroški moratorija, kako se sploh to napiše in sem bila presenečena, da smo tako nevedni. Ta moratorij je pravica vsakega, ne glede na to, ali pride koronakriza ali kakšna druga. Kadarkoli se lahko zgodi kaj, kar nas precej udari in takrat je treba najprej kontaktirati banko in zaprositi za odlog plačila obresti, glavnice, ... Mnogi niso vedeli, bi zaprosili za moratorij na obresti ali na glavnico. Tudi na bankah niso znali svetovati. Novinar me je vprašal, kaj je bolje: dati moratorij zdaj ali »stisniti« in kredit odplačevati naprej. Moje mnenje je, da če se je zgodila situacija, da imamo manj ali smo brez prihodkov, je bolje vklopiti moratorij za eno leto, v tem obdobju moramo pa graditi varnostno rezervo. V enem letu ne bodo velike obresti v enem letu. Je pa tu tudi past, ker lahko obrok, ki bi ga dali za kredit, namesto, da bi ga dali v varnostno rezervo, zapravijo in si kaj privoščijo ...«

Zakonca Vezovišek že vrsto let svetujeta tudi poslušalcem Radia Ognjišče
Zakonca Vezovišek že vrsto let svetujeta tudi poslušalcem Radia Ognjišče © Arhiv revije Jana

V koronakrizi smo lahko prihranili, nekateri pa so si dali »duška« na spletu.

Mitja: »Mariskdo si je v karanteni prek spleta več privoščil. Izdatki v naši družini so močno padli, povečala se je kategorija trgovine. Prevoz, oblačila, lokali, restavracije, dopust ... Vse to je odpadlo. Če si res bil doma in nisi zapravljal po spletu, si lahko prihranil.«

Tisti, ki ste ostali brez službe: je morda zdaj priložnost za lastno podjetje?

Ana: »Napoveduje se, da bo jeseni nov val in marsikdo je na seznamu tistih, ki bodo izgubili službo. Pogledala bi z drugega kota: kaj lahko sama spremenim? Govorim za tiste, ki so že brez službe. Da nihče ne zaposluje, to ni res. Dober kader se bo vedno zaposloval, po drugi strani se dajmo vprašati, kaj smo hoteli delati, morda je zdaj čas, da se spravimo na podjetniško pot. Kar imamo še financ, s tem ravnajmo optimalno in si delajmo varnostno rezervo. Poglejmo, česa ne potrebujemo doma, prodajmo in dajmo izkoristiti to obdobje sebi vprid.«

Mitja: »Midva zagovarjava sistem treh vreč denarja in to je treba prilagajati življenjskim situacijam. Ena vreča je varnostna rezerva – likvidnostna vreča, poleg transakcijske. Tretja pa je naložbena: delnice, nepremičnine, avtomobili, umetnine ali kaj drugega. Likvidnostna vreča mora biti vseskozi polna. Kako jo polnimo? Iz dveh smeri: s prodajo premoženja in s prihodki. Če ni prihodkov in premoženja, je treba drastično spremeniti življenjski stil.«

Če moramo prodajati nepremičnino, je zdaj dober čas.

Mitja: »Cene nepremičnin na svetovnem trgu so padle. Na naši hiši ali vikendu nimamo cene, kakšna je cena, vidimo šele, ko jo želimo prodati. V Sloveniji še nismo zaznali padca vrednosti nepremičnin. V Sloveniji še vedno veliko ljudi razmišlja, da nepremičnine še niso padle in če moramo prodajati, je to zdaj dober moment. Cenovna elastičnost teh trgov je zelo slaba, padec cen bo viden šele čez kakšno leto. Danes je še vedno dober trenutek za prodajo. Bodo cene čez eno leto višje? Težko, ker je ta kriza pustila posledice in gotovo ne bo toliko zaposlenih, kot jih je bilo, ne bo toliko turizma, verjetnost, da bodo šle cene gor, je majhna. A nihče ne ve.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Knjižnica, knjige (photo: Pixabay) Knjižnica, knjige (photo: Pixabay)

Ob začetku študijskega leta

Deževno novembrsko noč leta 1691 se je znamenitemu francoskemu filozofu in naravoslovcu Reneju Descartesu v sanjah prikazal duh, ki mu je razkril, da je možno le s pomočjo tako imenovane empirične ...

Goveja juha (photo: Couleur/Pixabay) Goveja juha (photo: Couleur/Pixabay)

Sestra Nikolina: Kako skuhati govejo juho?

Brez nje ni nedeljskega ali prazničnega kosila. A kako jo skuhati, da bo okusna? Katero meso uporabiti, kdaj dodati zelenjavo, koliko časa naj vre? Sestra Nikolina je v Svetovalnici med drugim ...

O avtorju