Ivan Hudnik | (foto: Rok Mihevc)
Ivan Hudnik o svoji radijski poti
Naš gost Tanja Dominko
Ivan Hudnik je glasbeni urednik Radia Ognjišče postal čisto na začetku, z direktorjem Francijem Trstenjakom sta se spoznala na Klicu dobrote, za katerega je imel taktirko v rokah Franci, in kaj kmalu se je pokazalo, da je Ivan pravi za to vlogo, ki je za vsak radio izjemno pomembna. Glasba je del Ivanovega življenja že od majhnega, s prvimi pevskimi nastopi je začel v domači dnevni sobi že pri petih letih. Večkrat je slišal: »Daj glas!«, kar je pomenilo, da naj poje naglas. In to mu nikoli ni bilo težko. Glas mu še vedno odlično služi, v oddaji Naš gost pa je zaupal tudi, kaj je najboljši recept, da tako ostane.
Ivan je ob privolitvi za uredniško delo hitro spoznal, da je to zanimiva, a zahtevna naloga. Iskanje glasbe je terjalo, da se je bilo treba kdaj zapeljati tudi na domove, kjer so ljudje hranili mnoge plošče in kasete, saj glasbe na zgoščenkah tedaj še ni bilo veliko. »Lahko rečem, da je v Sloveniji od vseh radijskih postaj najtežje biti urednik na Radiu Ognjišče, ker se ve, kaj smemo zavrteti, kaj je dobro za ljudi, pohujšljivih pesmi seveda ne, v ljubezenskih pesmih je pa hitro kaj preveč izrečenega. To ni bila selekcija, ampak to je bil izbor za našo radijsko postajo, kar smo hoteli ljudem dati. Marsikdaj smo predvajali tudi kaj manj kakovostnega, bodisi zaradi sporočilnosti pesmi bodisi zato, ker ni bilo dovolj drugih pesmi na razpolago, saj nismo mogli ves čas vrteti samo 20 zgoščenk.«
Še ena zahtevna naloga pa je bila iskanje ravnotežja med željami poslušalcev, sodelavcev in svojih kriterijev, ki jih je imel glede kakovosti glasbe, ki jo je izbiral. »Kaj vse sem slišal, kdo me je poslal, kaj da sem in tako naprej. Marsikatero tako žaljivo sem moral požreti.« Ivan prizna, da je z leti koža postala debelejša, a se je kdaj kje tudi tako načela, da se je »poškodovala«. »Nekako si rečeš, pač tole delam po svojih najboljših močeh, pa po tem, kar moraš.«
Kljub začetnim težavam in pomanjkanju materiala se je trudil ustvariti bazo pesmi, ki je danes obsežna in vključuje več kot 90.000 skladb, vse je Ivan tudi natančno preposlušal in si vse potrebne zaznamke zabeležil, da je bila v nadaljevanju izbira lažja.
O prihodnosti radia pravi, da je večni optimist. »Nikoli ne rečem, to bo pa vse propadlo, tega bo konec. Veliko stvari bo mogoče odpadlo, veliko bo pa novih, tudi dobrih prišlo, tako da mislim, da ni bojazni, da bi se kakršna taka stvar končala. Saj vemo, koliko desetletij že delujejo različne radijske postaje, pa smo še vedno tukaj. Zdi se mi, da smo tudi kot Radio Ognjišče čedalje bolj prisotni in tudi cenjeni in po vseh teh letih smo se zelo naredili, po drugi strani pa nas zdaj tudi bolj resno jemljejo kot na začetku morda.«
Pogovor se je nato vrtel še okoli Ivanove glasbene kariere, ki ga je popeljala od mladostnih glasbenih poskusov v pop ali rock skupinah, do sodelovanja s skupino 12. nadstropje, nato pa je prešel tudi v narodnozabavne vode z ansamblom Marela, pozneje tudi z ansamblom Franca Miheliča, vmes pa snoval tudi solistično kariero.
Nadaljevanje pogovora se osredotoča na njegov odnos do družine in usklajevanja kariere s družinskim življenjem. Ivan pravi, da ženo zelo spoštuje, saj mu je bila stalna podpora med njegovimi napornimi nastopi in obveznostmi. Ponosen je tudi na svoje tri otroke in dejstvo, da imajo tudi oni glasbeni talent, čeprav ga ne živijo na enak način kot on sam, pač pa imajo svoje poti.
Ivan ima še kar nekaj idej, ki jih želi realizirati, a pravi, da ničesar več ne obljublja. Drži pa, da strast do ustvarjanja predstavlja jedro njegove osebnosti in poklicne poti. Prisluhnite celotnemu pogovoru z urednikom Ivanom Hudnikom
