Komu v resnici dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti?

Slovenija | 26.01.2020, 12:13 Robert Božič

Po dolgotrajnem prizadevanju Združenja predstavnikov Agrarnih skupnosti Slovenije je bila sredi januarja s sklepom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ustanovljena delovna skupina za reševanje problematike agrarnih skupnosti. A skoraj v istem času je družba Slovenski državni gozdovi nekaterim solastnikom v nekaterih agrarnih skupnostih začela pošiljati dopise in jih seznanjati z možnostjo odkupa njihovih deležev. Gre za poskus nacionalizacije?

V Sloveniji deluje približno 500 agrarnih skupnosti, nekatere so večje, druge so zelo majhne, pravi Predsednik Združenja predstavnikov Agrarnih skupnosti Slovenije Damjan Pobega in dodaja, da nekatere kljub temu zelo dobro delujejo, druge pa so manj aktivne.

Prav vse pa se po njegovih besedah srečujejo s težavami, do katerih prihaja predvsem zaradi neustrezne urejenosti tega področja. Zato v Združenju predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije pozdravljajo vzpostavitev delovne skupine, med katere naloge, ki se dotikajo pristojnosti kar treh ministrstev, so uvrstili pripravo rešitev davčne problematike, pripravo predlogov za rešitev vpisov v zemljiško knjigo in register novih agrarnih Skupnosti, ter iskanje rešitev druge pereče problematike na tem področju.

Mi razpolagamo z listinami, ki govorijo povsem drugače. SiDG namreč niso uveljavljali predkupno pravico, ko bi se nek solastnik v agrarni skupnosti svoj delež že odločil prodati in bi to objavil skozi javno ponudbo, ampak sami novačijo in v bistvu pošiljajo ljudem ponudbe na dom, če želijo prodat svoje deleže.

Nacionalizacija agrarnih skupnosti?

A so ob tem doživeli neljubo presenečenje v obliki ponudb, ki jih je družba SiDG začela pošiljati članom nekaterih agrarnih skupnosti. »Mi smo bili zelo neljubo presenečeni, ker to pomeni, da v Sloveniji imamo zelo neusklajeno kmetijsko politiko. Na dekleratorni ravni je govora o ohranjanju podeželja, stimulacijah in podobno, na drugi strani pa se dogajajo taki ukrepi, ki dejansko pomenijo začetek konca agrarnih skupnosti, če se bo z omenjenimi poskusi kupovanja nadaljevalo.«

Pobega je jasen: »SiDG razpolagajo z znatnimi finančnimi sredstvi. Taki veliki instituciji s takimi resursi posameznik znotraj agrarne skupnosti zelo težko konkurira ... še zlasti če se SiDG obnaša na način, da ponuja nerealno visoke odkupne cene. S tem ostali solastniki ne morejo konkurirati.«

SiDG podatkov o tem, koliko nakupov zemljišč agrarnih skupnosti je bilo že opravljenih, nima

Na družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o. sem pred dnevi naslovil nekaj novinarskih vprašanj. Zanimalo me je, koliko nakupov deležev oziroma zemljišč agrarnih skupnosti je bilo opravljeno in kdo je sprejel oziroma potrdil odločitev, da se SIDG začne ukvarjati s temi posli.

Družba SiDG kupuje solastniške deleže agrarnih skupnosti predvsem tedaj kadar uresničuje predkupno pravico, ki je SiDG podeljena z zakoni ...

V odgovoru so zapisali, da »podatkov o tem, koliko takšnih nakupov je bilo že opravljenih, SiDG nima. Niti iz ponudb prodajalcev niti obvestil na UE za posle, ki smo jih izpeljali doslej, ni razvidno, da gre za solastniške deleže članov agrarnih skupnosti. To ni razvidno niti iz podatkov zemljiške knjige, čeprav bi glede 16. člen Zakona o agrarnih skupnostih lahko bila vpisana zaznamba dejstva, da za upravljanje nepremičnine velja poseben pravni režim, da gre torej za agrarno skupnost.«

Na SiDG so v odgovoru še zapisali: »Poudarjamo, da lastnikov solastniških deležev v agrarnih skupnosti aktivno ne iščemo! Družba SiDG kupuje solastniške deleže agrarnih skupnosti predvsem tedaj kadar uresničuje predkupno pravico, ki je SiDG podeljena z zakoni (varovani gozdovi, gozdovi s posebnim pomenom, gozdovi v kompleksu, ki je večji od 30 ha) ali pa lastnik izrecno izkaže interes za prodajo.«

V SiDG v odgovoru še trdijo, da jih k temu »zavezuje zakonski cilj, po katerem mora dolgoročno povečevati obseg državnih gozdov« in da v prizadevanjih po povečevanju fonda državnih gozdov nimajo »nikakršnega neposrednega namena, da bi odkupovala prav solastniške deleže agrarnih skupnosti, temveč je to izjema in ne pravilo.«

Razpolagamo z listinami, črno na belem!

Predsednik Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije Damjan Pobega pravi, da je zaskrbljen nad takimi trditvami SiDG. »Mi razpolagamo z listinami, ki govorijo povsem drugače. SiDG namreč niso uveljavljali predkupno pravico, ko bi se nek solastnik v agrarni skupnosti svoj delež že odločil prodati in bi to objavil skozi javno ponudbo, ampak sami novačijo in v bistvu pošiljajo ljudem ponudbe na dom, če želijo prodat svoje deleže.«

Pobega še dodaja, da je »zelo zalostno, da se to dogaja v tistih agrarnih skupnostih, ki so žive in aktivne,« zato so na SiDG in Kmetijsko ministrstvo poslali protest.

»Neuradno smo z ministrstva dobili odgovor, da so intervenirali na SiDG, da se s takim početjem ne bi več nadaljevalo. Zdaj pa bomo videli, če se bo to dejansko zgodilo,« je za našo nedeljsko kmetijsko oddajo povedal Damjan Pobega.