Družba mora obsoditi skrajnosti posameznikov in skupin

Slovenija | 30.12.2019, 11:35 Robert Božič

Konec leta je na kmetijskem področju precej razburkan. Medtem ko medijsko najbolj odmeva negotovost glede premierjeve (ne)zaupnice kmetijski ministrici in se Šarec na vse kriplje trudi, da ga Erjavec ne bi spretno zvabil v igro svojih interesov in ga uporabil sebi v prid, pa čas nezadržno mineva. O tem smo govorili tudi v včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji!

Stopamo v novo leto, ki bo na kmetijskem področju v več pogledih prelomno. Vsem je jasno, da se zelo mudi s pripravo t.i. »slovenskih« ukrepov prihodnje kmetijske politike, a so ti šele v zelo zgodnji fazi oblikovanja in pod (večkrat tudi umetno spodbujenim) pritiskom trenj med posameznimi kmetijskimi sektorji in predvsem med t.i. velikimi in malimi kmeti.

Za zdaj je jasno le dvoje: denarja bo pomembno manj in skoraj izključno prednost bodo dobili t.i. zeleni ukrepi, ki nastajajo pod velikim pritiskom nevladnikov, ki se zelo nekritično navdihujejo pri svojih severnih sorodnikih in nočejo videti realnih okoliščin slovenskih kmetijskih razmer.

Tako pri nas, kot tudi v Evropi, se zaradi prenamnožitve zveri v zadnjih mesecih stopnjuje napetost glede vprašanja upravljanja populacij zveri. Glede na odzive pristojnih na Ministrstvu za okolje in prostor je jasno, da bodo ukrepi zamujali in bomo čez četrt leta pred kolapsom pašne živinoreje.

Zadnji čas namreč je, da družba jasno in neposredno reče zavestni NE takemu načinu skrajnega izražanja stališč, sicer se lahko zelo hitro znajdemo v situaciji hujskanja zoper eno od vse bolj marginaliziranih družbenih skupin.

In tu trčimo ob še eno umetno sproducirano zgodbo novih sekt, ki se postavljajo nad vse, in svojo ideologijo vsiljujeno vsem na vse načine, tudi z zavestnim kratenjem osnovnih človekovih pravic, ustave in zakonodaje.

A je ta zgodba še veliko bolj zaskrbljujoča, saj ob tem ne smemo spregledati vsaj naslednjih dejstev:

Medtem ko pristojni organi ob tem dejanju v tednu dni niso videli (našli) drugih kršitev kot neprijavljenost protestnega shoda, manjka celovit uraden odziv politike. Če izvzamem protest SLS in izčrpno izjavo pristojnega ministrstva z nekajdnevno zamudo, se drugim, kljub jasnim protiustavnim in protizakonitim vidikom dogodka, ni zdelo vredno odzvati.

Podobno se dogaja tudi z večinsko javnostjo, ki ostaja v stanju zasanjane otopelosti in površne odzivnosti na medijske dražljaje, kar je v dobršni meri lahko tudi posledica vse večje uporabe antidepresivov v naši družbi. Medijsko pokritje dogodka je spet nova zgodba, ob kateri ne gre zgubljati besed.

Je pa v vsej zgodbi pozitivno, da so se takoj odzvali na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, jasno povedali, da gre za protizakonito dejanje in lastniku kmetije ponudili pravno pomoč, ko se je odločil za tožbo.Zadnji čas namreč je, da družba jasno in neposredno reče zavestni NE takemu načinu skrajnega izražanja stališč, sicer se lahko zelo hitro znajdemo v situaciji hujskanja zoper eno od vse bolj marginaliziranih družbenih skupin.

Polpretekla zgodovina jasno uči, kaj se lahko zgodi, če smo pasivni in take stvari dopuščamo.