AVDIO: Civilne iniciative vztrajajo pri svojih zahtevah glede zveri

Politika | 18.09.2019, 17:10 Petra Stopar

Delovna skupina, ki bo poiskala rešitev za boljše upravljanje z velikimi zvermi, se je ta teden prvič sestala. Predvidoma do konca leta naj bi bili znani njeni predlogi glede vzdržnega števila medvedov in volkov, coniranja, ukrepov in nadomestil, poročajo z okoljskega ministrstva. Kaj pa sporočajo kmetje?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem, pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo v torek zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov Biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je v torek imela prvi sestanek.

Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje.

Pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo z zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V oddajo Pogovor o na Radiu Ognjišče smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Na Kočevskem, kjer sta bila medved in volk že od nekdaj, je bilo po besedah Leona Zemljiča iz Civilne iniciative Aktivna Kočevska v dobrih časih približno 8000 glav drobnice, zdaj jih je le še kakih 1000. Opuščanje reje je posledica tako škode po jelenjadi kot po zvereh, zaščita katerih je šla predaleč. »Ko gre za sobivanje, bi bilo treba vzpostaviti stanje zveri in jelenjadi na raven iz leta 1990,« predlaga.

Miro Jaklič z Blok, kjer se je maja oblikovala Civilna iniciativa za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi divjih zveri, meni, da bi bil evropski denar namesto za razne projekte, ki so namenjeni izobraževanju kmetov o sobivanju z zvermi, bolje porabljen za osveščanje širše javnosti: »Problem je javnost, ki ne ve, kakšno je dejansko stanje na terenu. Ne verjamejo, da so napadi, kakšno je število napadov. Govorijo nam, da to ni res, da kmetje samo uveljavljamo odškodnine in da se ne znamo zaščititi.«

Rudi Dimic iz Civilne iniciative občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna pravi, da je po opozorilih rejcev v Bohinju s prihodom zveri v alpsko pogorje konec pašništva. Ob tem še poudarja: »Temeljno vprašanje kmeta je, da je naša lastnina naša lastnina. Ne, da z njo lahko upravlja vsak.«

Civilno iniciativo Cerkno pa po besedah Ivana Mavrija najbolj skrbi poslabšanje varnosti in kakovosti življenja na podeželju ter propadanje krajine. »V našem delu ni nobenega pravnega subjekta, ki bi znal pojasniti prednost poselitve volka v primerjavi s škodo, ki jo ta povzroča,« je prepričan.