Ustavni sodniki Šorli, Svetlič in Jaklič: Današnja izjava ustavnega sodišča ne bo prispevala k varovanju njegove neodvisnosti

Novice | 23.04.2024, 21:04 Uredništvo Radia Ognjišče Slovenska tiskovna agencija

Ustavni sodniki Marko Šorli, Rok Svetlič in Klemen Jaklič se ograjujejo od izjave petih sodnic in sodnikov ustavnega sodišča. Slednji med drugim ugotavljajo nedorečenost zakona glede nezdružljivosti dejavnosti s funkcijo ustavnega sodnika. Obenem predlagajo dopolnitev zakona. Po mnenju trojice izjava ne bo prispevala k varovanju neodvisnosti, legitimnosti in ugleda sodišča.

Z ustavnega sodišča so danes namreč sporočili, da so v ponedeljek opravili neformalno razpravo o očitkih Klemnu Jakliču glede nezdružljivosti sodniške funkcije z dejavnostjo, ki jo je opravljal kot samostojni podjetnik. Ugotovili so, da nimajo pristojnosti za opredeljevanje o tem. So pa ugotovili nedorečenost zakonske ureditve, ki ne ureja postopanja v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti, in ocenili, da bi bilo koristno, če bi se zakonodajalec odzval in ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču. Navedli so še, da so razpravo opravili ob prisotnosti sedmih sodnic in sodnikov, Jaklič pa pri razpravi ni sodeloval, saj je svojo celostno izjavo za javnost medijem že podal.

"Sodnika, ki sva bila prisotna na kolegiju, na katerem smo o tem razpravljali, ugotavljava, da izjava, ki je pred objavo niti nisva dobila na vpogled, ne odraža najinih stališč, izraženih na kolegiju," je zapisano v odzivu, ki so ga podpisali Šorli, Svetlič in Jaklič.

Po njihovem mnenju je namreč zakon o ustavnem sodišču v delu, kjer določa izjemo od prepovedi opravljanja poklica in pridobitne dejavnosti, jasen in izrecen. Takšna dejavnost je dovoljena, če gre za pedagoško in raziskovalno dejavnost na področju visokega šolstva. "Zakon opravljanja te dejavnosti ne zamejuje zgolj na nekatere, in ne druge, veljavne statusne oblike ter za ta primer tudi ne zahteva obvestila ali soglasja predsednika," so navedli.

Zmotila jih je tudi navedba, da iz zakonodaje ne izhaja, da bi ustavno sodišče ali njegov predsednik imela kakršnekoli pristojnosti v zvezi z domnevno nezdružljivostjo funkcije ustavnega sodnika, kar "velja tudi za ugotavljanje dopustnosti opravljanja sicer dovoljenih dejavnosti v sporni podjetniški obliki samostojnega podjetnika".

"Večina ustavnega sodišča je s svojo izjavo o 'spornosti' opravljanja te dejavnosti v eni od zakonskih možnosti prekoračila pooblastila, ki jih ima po zakonu in ustavi. Ustavno sodišče ni pristojno za moralno etiketiranje ravnanj, ki sodijo v okvir veljavnega zakona ali celo za moralno etiketiranje neodvisnega ustavnega sodnika, ki mu ostali sodniki po ustavi nismo nadrejeni. To predstavlja neposreden poseg v sodnikovo neodvisnost, in s tem neodvisnost institucije ustavnega sodišča, ter obenem krši sam duh veljavne zakonske ureditve, ki opravljanje te dejavnosti izmed vseh ostalih izpostavlja kot zaželeno," pa so zapisali Šorli, Svetlič in Jaklič.

Sprašujejo se tudi, kako da večina sodnikov v svoji izjavi niti ne poskusi zavarovati neodvisnosti sodišča zoper izjave predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, ki po njihovem "posegajo v sodno vejo oblasti brez precedensa".

Janša: Slovenija več nima ustavnega sodišča

»Večina članov te institucije se je iz sodnikov prelevila v aktiviste skrajne levice in dela na samo razgradnji lastnega ugleda in kredibilnosti. Namesto kolega so diskreditirali sami sebe. Nepopravljivo,« se je na omrežju X odzval Janša.