Ustavni sodnik Jaklič o delu na ustavnem sodišču, demokracijah in vojnah

Slovenija 20. 10. 2023, 15:02 Alen Salihović

Kriznih žarišč po svetu smo se dotaknili tudi v zadnji oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«. Naš gost je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), ki smo ga vprašali še o delu na ustavnem sodišču ter demokraciji v Sloveniji.

Vojna v Ukrajini, nemiri na Bližnjem vzhodu, številna politična preigravanja ter kako na vse to gleda pravo in česa pri reševanju konfliktov ne sme spregledati politika, smo uvodoma vprašali ustavnega sodnika, ki je sicer dejal, da razmer podrobno ne pozna in dodal: »Zdi se mi nezaslišano, da se v našem času to dogaja, pa ne samo dogaja, da se vse bolj eskalira. Najprej samo trajanje vojne v Ukrajini in sedaj novo žarišče v Izraelu in Palestini... Ne vem, kam vse to drvi? Moje osebno mnenje oziroma stališče je, da je v kakršnekoli krivice, ki jih kdo čuti v naši dobi, v relativno urejenih demokracijah, čeprav smo še daleč od ideala, je treba reševati na miren način. Marsikdaj tudi komurkoli od nas v relativno demokratičnem sistemu, kdaj kaj ni po volji, pa zato ne posežemo po skrajnih sredstvih. V tem primeru sta tako Rusija kot Hamas posegla po skrajnih ukrepih fizične sile in to je groza, to je nepravilni, moralno sporno in ne samo sporno ampak obsodbe vredno.«

Sodišče EU je odločilo, da je Hamas uvrščen na seznam terorističnih organizacij. Dr. Jaklič nam je na vprašanje, na podlagi česa sprejme sodišče takšno odločitev odgovoril: »Predstavljam si, da so posledice za tiste, ki so na takšni listi predvsem finančne in podobno. Zamrznejo jim račune, da jih na vse mogoče načine onemogočajo.«

Gosta smo vprašali tudi o delu na ustavnem sodišču ter o tem, da je ESČP razsodilo, da mora Slovenija plačati Igorju Bavčarju za škodo in stroške, sam je na to temo pred leti spisal odklonilno ločeno mnenje.

Odgovarjal pa je tudi na vprašanja poslušalcev, eno od njih je se je na nanašalo na demokracijo: »V številnih oddajah govoriva o tem, kako je demokracija dober sistem, da boljšega še nismo odkrili ampak, da imajo tranzicijske demokracije še posebej veliko napak. Ne samo napak ampak veliko nerazčiščenega. Tako, da je vprašanje, če lahko sploh govorimo o demokracijah, kar sem že večkrat razlagal v teh oddajah. Če neki predpogoji niso izpolnjeni, med njimi razčiščeni zločini polpretekle zgodovine menim, da v tem primeru neka družba ima nek močan manko demokracije. Če je poveličevanje totalitarnih vrednot, simbolov ali pa osebnosti v modi v neki družbi ima ta družba problem z demokracijo, tudi to je nek manko demokracije.«