Jože BartoljJože Bartolj
Miha MočnikMiha Močnik
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Ustavno sodišče (foto: ARO)
Ustavno sodišče | (foto: ARO)

Sodniki Jaklič, Svetlič in Zobec o depolitizaciji slovenskega sodstva in ustavnih spremembah

Slovenija | 22.12.2023, 09:47 Alen Salihović

Kako resnično depolitizirati slovensko sodstvo in ali bodo k temu pripomogle ustavne spremembe pri imenovanju sodnikov. O tem smo govorili v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« z ustavnima sodnikoma dr. Rokom Svetličem in Dr. Dr. Klemenom Jakličem (Oxford ZK, Harvard ZDA) ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Stališče o spremembah ustave pri imenovanju sodnikov je podal tudi nekdanji predsednik vrhovnega sodišča in nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je predstavil stališče več svojih kolegov sodnikov in drugih pravnikov s katerimi se je pogovarjal na to temo. Dejal je, da je bilo njihovo osnovno vodilo, da bi Sloveniji na neki točki uspelo vzpostavili sistem, ki bi v okolju delitve v katerem smo, kolikor je pač to mogoče, zagotavljal, da si nobena od strani ne bi mogla podrediti sodstva, ga uokvirjati in si ga prilagajati, ampak da bi vsaj srednje oziroma dolgoročno počasi prišli do normalnega, neodvisnega in pluralno izbranega in na ta način široko legitimnega vrhunskega sodstva. Po besedah Jakliča s kolegi ocenjujejo, da je zaradi različnih vzrokov stanje v sodstvu danes ravno obratno, pri tem pa so spomnili na našo totalitarno zgodovino v sodstvu, kjer ni bilo prečiščenja, ohranili pa so se monopoli starih sil na različnih ključnih področjih. »Da bi se približali idealu strokovne vrhunskosti, neodvisnosti in najširše mogoče legitimnosti sodstva, je ključno vprašanje prav imenovanje sodnikov. Če bi denimo v parlamentu sodnike potrjevali z dvotretjinsko večino, odprto na očeh celotne slovenske javnosti, bi se vsaj na dolgi rok sestava današnjega sodstva lahko izboljšala do te mere, da bi lahko govorili o dejansko neodvisni, javno preverjeni sestavi, za katero velja ne le zahteva najvišje neodvisnosti, saj se sodniki imenujejo za trajni mandat, ampak tudi najvišje mogoče legitimnosti, saj zaradi zahtevane dvotretjinske večine pri končni potrditvi v parlamentu nobena od strani ne bi mogla sestave sodstva v zakulisju ukrivljati in s tem dolgoročno podrejati v lastno politično korist. Današnje zatečeno stanje monopola bi se na srednji oziroma dolgi rok "stalilo", takšna nova srednje oziroma dolgoročno prečiščena personalna sestava slovenskega sodstva pa bi uživala kar največjo mogočo legitimnost med drugim prav zaradi zahtevane široke potrditve v odprtem in javnem postopku,« je povedal Jaklič.


Kot dodaja Jaklič, to ne pomeni, da bi v sodstvo lahko imenovali kandidate po političnih linijah, pomeni pa, da bi bil postopek izbire pluraliziran do te mere, da bi zagotavljal široko sprejemljivost visoko strokovnih in neodvisnih kandidatov. »To bi v praksi posledično pomenilo, da bi z leti personalna sodna sestava tudi svetovnonazorsko hočeš nočeš postajala vse bolj pluralna, njena legitimnost pa široko podprta in nesporna. To je morda edina pot do razrahljanja in končne odprave današnjega monopola enega od političnih blokov nad slovenskim sodstvom,« pravi ustavni sodnik Jaklič.

Dr. Dr. Klemen Jaklič, dr. Rok Svetlič in Jan Zobec
Dr. Dr. Klemen Jaklič, dr. Rok Svetlič in Jan Zobec © US in ARO

To je naslov okvirja

Jan Zobec je v oddaji opozoril na spreminjanje ustave za vsako ceno. »Predlagane ustavne spremembe na področju sodstva po mojem mnenju niso niti nujne, niti vsebinsko utemeljene,« je dejal in dodal, da, če bi za vsako ceno želeli spreminjati ustavo bi s tem ogrozili prav njo. »Vedeti moramo, da je ustava temeljni pravni dokument, ki pomeni tisto bazično, prvotno, temeljno vrednotno soglasje v družbi. In stabilna in vsebinsko uravnotežena ustavna ureditev je še posebej pomembna na področju sodstva. In če je, in dokler je tako, jaz ne vidim razloga, da bi ustavno ureditev spreminjali,« je dejal Zobec.

Da ni prav, ko se najbolj demokratičen organ, ki je bil neposredno izvoljen na volitvah, torej državni zbor umika iz imenovanja sodnikov, pa je dejal Rok Svetlič. »Demokracija je v krizi, ime za demokracijo je tudi parlamentarizem, je torej odločanje v državnem zboru in pri nas poskušamo umikati vodenje družbenih procesov proč od državnega zbora, ki jih jemljemo kot eminentno politične. Se pravi gre za splošni poskus depolitizacije vodenja družbenih procesov. To je značilno ne samo za Slovenijo, ampak to se dogaja tudi recimo v odločbah Nemškega zvezdnega ustavnega sodišča in tako naprej,« je dejal dr. Svetlič in dodal, da je poskus bežanja od parlamenta, tokrat v modu so depolitizacije odnosov, je naivno in nevarno.

Da bi morala ostati dvotretjinska večina pri imenovanju sodnikov v državnem zboru in ne izven njega, pa je dejal tudi dr. Deisinger.

O tem je spregovoril tudi nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič.

Dodaja, da predlagane ustavne spremembe niso prava rešitev. Le navidezno se skušajo približati prej opisanemu idealu, ko zahtevajo dvotretjinsko večino v državnem zboru za sprejem zakona o sodnem svetu, dvotretjinsko večino pri določanju sedmih članov sodnega sveta, ki jih v sodni svet izvoli državni zbor, in dvotretjinsko večino odločanja 15 članskega sodnega sveta. »V resnici pa takšne spremembe dvotretjinsko pravilo uveljavljajo na neključnih mestih postopka. Realno je treba upoštevati, da bo v takšnem sistemu trenutni sodni monopol zagotovil, da bo v novi svet imenovanih vseh osem predstavnikov sodstva iz strani monopola, v državnem zboru pa bo levi politični blok zlahka zagotovil še najmanj dva dodatna člana, najverjetneje pa tudi več, izmed sedmih, ki jih imenuje državni zbor. S tem pa obstoječi monopol v sodnem svetu zlahka zagotovi dvotretjinsko večino 10 članov od 15-tih. Takšne navidezne spremembe torej zamolčijo dejstvo, da bo v slovenskem okolju v tako reformiranem sodnem svetu praktično vselej zagotovljena dvotretjinska večina trenutnega monopolnega bloka in nikoli obratno. Ta bo ohranjal današnji, obstoječi monopol personalne sestave slovenskega sodstva in na dolgi rok zdaj celo z močjo ustavne ravni utrdil svojo trenutno zatečeno moč. To pomeni, da bodo slovenskemu sodstvu za vselej zaprta vrata, da bi - vsaj na srednji ali dolgi rok - postalo sodstvo, ki je resnično in javno preverjeno neodvisno, visoko strokovno, pluralno in legitimno široko podprto oziroma sprejeto,« je pojasnil Jaklič.

Po njegovih besedah bo ostalo del obstoječega zatečenega monopola, ki je z dejansko neodvisnim, visoko strokovnim in legitimnim sodstvom nezdružljiv. Zato so, tako ustavi sodnik, takšne ustavne spremembe nesprejemljive. »Za slovensko okolje so celo enako škodljive kot bi bila škodljiva rešitev, po kateri bi sodstvo samo imenovalo sodnike. Po nobeni od teh poti se srednje in dolgoročno ne približamo zgoraj definiranemu idealu, ampak ga celo z močjo ustavne ravni preprečimo in utrdimo obstoječi zatečeni monopol, ki preprečuje napredek v smer ideala. Potrebno je torej počakati primernejši politični trenutek, ko bo na ustavni ravni, morda ob usklajevanju še s kakšnimi drugimi spremembami na drugih ustavnih področjih, mogoče zagotoviti rešitve, ki bodo skladne z zgoraj opisanim idealom - idealom, ki mu je objektivno težko oporekati, razen za tistega, ki si želi prevlado enega ali drugega bloka nad sodstvom,« je še v oddaji dejal Klemen Jaklič.

Slovenija, Politika, Teme, Novice
Skupina Booom! (photo: osebni arhiv) Skupina Booom! (photo: osebni arhiv)

Po uvrstitvi v finale so odšli tudi v cerkev

Patrik Mrak, Luka Cvetičanin in Matevž Derenda, člani skupine Booom! so na festivalu »Una Voce per San Marino«, tekmovanju, na katerem v San Marinu izbirajo svojega predstavnika za pesem ...

Pogajanja o OMD na MKGP (photo: MKGP) Pogajanja o OMD na MKGP (photo: MKGP)

Črni torek za slovensko in evropsko kmetijstvo

Pričakovanja kmečkih stanovskih organizacij, da se bodo včerajšnja pogajanja z predstavniki Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, pod vodstvom ministrice Mateje Čalušić in predstavniki ...