Jože BartoljJože Bartolj
Andrej JermanAndrej Jerman
Meta PotočnikMeta Potočnik
Marko Juhant, specialni pedagog (foto: Osebni arhiv)
Marko Juhant, specialni pedagog | (foto: Osebni arhiv)

Marko Juhant: Ko bi vedeli, kako ključno se je ukvarjati z otrokom.

Za življenje | 15.01.2024, 10:53 Nataša Ličen

Otroke ne vzgajamo s triki, boljši so prijemi. Ob trikih je nekdo potegnil kratko, pravi Marko, kar pomeni, da je ogoljufan. V sobotno dopoldne vsak drugi mesec v sklopu oddaj »Za življenje« povabimo k pogovoru Marka Juhanta, specialnega pedagoga, s katerim najpogosteje govorimo o vzgoji. V januarski oddaji smo se pogovarjali tudi o vzgoji predšolskih otrok, o dobrih in slabih navadah, o pripravi otrok na prihod dojenčka, pa tudi o vzgoji za odgovornost in privoščljivosti.

Vzgoja se začne takoj, že v času nosečnosti

Na vprašanje, kako je?, Marko hudomušno odgovori in z odgovorom že ponudi odličen vzgojni prijem: »Sem letom primerno. Kar pomeni, ko pride vsake toliko kakšna težava, se je polotim in jo skušam čim bolje urediti. Ko ugotovim, da si lahko oddahnem, kmalu odkrijem kaj novega. Približno tako kot v vzgoji. Z leti imaš opravka sam s seboj in s svojim partnerjem, ko pa je kakšen dan, v katerem smo vsi zadovoljni in zdravi, ko teče dobro, je najpomembnejše na večer ugotoviti, da je bil pa danes dober dan. Zakaj?, da ga lahko praznujemo in da lahko rečemo: »Kaj ni krasno, kako lepo življenje živimo?

  Mame vzgajajo za dom, oče za svet. Med ključnimi težavami sodobne, domače vzgoje je tudi, da otrokom vse omogočimo.

Pa tudi, ko je napeto, ko gre kaj narobe, potem ko se tega lotiš, to rešiš ali prideš vsaj do delnega rezultata, vidiš pot naprej. Kot v vzgoji. Pot v vzgoji si predstavljam kot pot do cerkve na vrhu griča. Poti skozi vas so do cerkve včasih prav čudno speljane. Ne veš točno, po kateri poti je treba. Generalno vodilo pa je dokaj enostavno, dokler vidiš cerkev, si na pravi poti. Glavna smer sodobne, domače vzgoje je nega. Pazimo, da se otroku ne bi nič zgodilo in bi imel vse potencialne možnosti, s tem se pa neha. Med tem, ko se otroka ne odpelje v svet. 

Otroci do osemnajstega leta danes izkusijo vse, imeli so računalniške igrice, imeli so že možnost spolnih izkušenj, popili in pojedli so že kaj takšnega, kar ni dovoljeno, sedli so za volan maminega avta, brez narejenega izpita in podobno. Kaj tega najstnika še čaka? Novega? Samo služba, pa delo -a vsak dan?. Nepripravljenost na spremenjeni ritem življenja, ki ga prinesejo nove vloge, mislim da je tudi del strahu, zaradi katerega toliko mladih nima partnerja. Prilagajati se nočejo, se rajši umaknejo. Če se ne znamo prilagajati, bomo težko zadovoljni in srečni, ja, svet se nam ne bo.«

Če so v rani mladosti osnovne potrebe otroka zadoščene, če se z njim tudi igramo in na sploh ukvarjamo, se bo razvijal bolj zdravo, v zadovoljno osebnost.

Ko otroci učijo odrasle

»Težko si priznamo, da otroci tudi obvladajo kakšno stvar, čeprav pri sodobni tehnologiji nam ni nerodno. Mnogi ob nakupu novega telefona rečejo svojim otrokom, naj jim uredijo nastavitve. Bilo bi fino, če bi šli lahko tudi pri vzgoji, ko kaj zavozimo, nazaj na »tovarniško nastavitev«, in gremo znova. Ampak, žal ne gre, vedno moramo izhajati iz tistega, do koder smo prišli. Ne gre drugače. Vsi bomo slej ali prej prišli do tega, da se bo treba vprašati, kako vidimo druge in kako drugi vidijo nas? Kaj jim prisodimo in kaj jim privoščimo? Privoščljivost je huda stvar. Otrok, če nima potešenih potreb, že ko je bil majhen, bo ne glede na vzgojo postal privoščljiv. Njegova prva reakcija bo privoščljiva, saj potem ga bo sram. Ni dobil, kar je potreboval, drugim pa privošči slabo, to nastane iz nepotešenosti. Nekatere stvari so zelo globoke, kar zadeva vzgojo. Če otroke puščamo nezadovoljene v njihovih osnovnih potrebah, in se z njimi ne ukvarjamo, bodo tudi pozneje v življenju hoteli le zmagovati, hoteli bodo vse zase, in ne bodo znali sprejeti porazov."  

Vzgoja predšolskih otrok

V uredništvo smo prejeli vprašanje, kako lahko prvorojenca pripravimo na prihod dojenčka. Marko odgovarja: »Prvorojenka ali prvorojenec bo doživel razočaranje, ne glede na to, kako dobro jo bomo ali ga bomo pripravili. Ko otrok ugotovi, da je drug zasedel mamino naročje in da dobiva hrano, ki jo je prej on, bo razočaran, ne glede na številne spodbude. Saj vemo, ko je doječi otrok v maminem naročju, ima tam vse, kopalnico, jedilnico, spalnico, vse je tam. Oče lahko mlajšega otroka vzame takrat, ko ni nujno, da je pri mami. Tu je vloga očeta zelo pomembna, zato da prvorojeni otrok še vedno dobi pozornost mame in se ne počuti odrinjeno. V nasprotnem bo skušala dobiti pozornost na vse mogoče načine. Z jokom, razgrajanjem, metanjem stvari, grizenjem, ščipanjem, nekateri otroci gredo znova nazaj na planice, niso več »suhi«, ker si želijo obravnave kot dojenček, ki je prišel v hišo.«

Otroci se zelo hitro učijo, v kratkem času veliko več, kot bi se mi, pod vodstvom vrhunskih programov ali strokovnjakov, v nekaj urah. Ker smo odrasli že polni zavor, ovir in predsodkov.

Slavni stavek: »Ne!, bom sam.»

»V človeški naravi se nič ne odvija brez smisla. Že pri majhnih otrocih vidimo - saj poznamo pri triletnikih slavni stavek: »Ne!, bom sam/a. Pusti me, sam/a bom« - , želijo po svoje. Zato jim omogočimo, da naredijo sami, mnogokrat ne bodo uspeli, dokler jim enkrat ne uspe. Napake delamo že pri dojenčkih. Ko vidimo, da sežejo po igrači, a ta ni na dosegu njihovih rok, jim jo prinesejo. Ne delajmo tega, naj se potrudijo. Ko bodo uspeli, bodo začutili veliko zadovoljstvo. Prej bodo samo potešeni, zadovoljni pa ne. Prevelika podpora, takoj ugoditi želji, največkrat ni dobra. Da se razumemo, ne govorim o joku, ko je lačen ali moker, ko ga zebe ali si želi bližine. Mame zelo hitro prepoznajo univerzialni jezik dojenčka, kdaj joče zaradi potrebe po hrani, bližini, zavetju in podobno, kateri jok pa je tisti, ob katerem pa ni treba, da skočijo takoj. Naj se otrok vadi tudi izražanja, naj se uči komunikacije

Ob besedi NE

»Ko so otroci že toliko stari, da začnejo uporabljati besedo ne, je najboljši prijem, da jih ne sprašujemo. Ko jih recimo učimo jesti zelenjavo, se dogovorimo najprej za nekaj majhnih lističev solate, ko jih pojejo, pa rečemo, no zdaj pa samo še tole. Ne silimo, prvotne pogoje je izpolnil. Ja, to je kot pri jemanju kredita v banki. Vse se že dogovorimo, potem pa rečejo, no, pa samo še tole. Kako se počutite ob tem? Lasje nam gredo pokonci.«

Na polovici oddaje je poklical poslušalec Viktor. Kaj je vprašal, poslušajte v posnetku celotne oddaje. Hvaležni smo za pozornost in zanimanje. Marko Juhant bo z nami spet drugo soboto v marcu.

Za življenje
Damijana Medved (photo: Rok Mihevc) Damijana Medved (photo: Rok Mihevc)

Katera je vaša najlepša slovenska beseda?

Leta 1999 je Unesco 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika. Datum je bil izbran kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali ...

Aleš Abram in Maja Morela z družbo (photo: Urša Sešek) Aleš Abram in Maja Morela z družbo (photo: Urša Sešek)

Kačo namesto psa?

V studiu smo poleg Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo gostili tudi rdečerepega udava Feliksa in bradato agamo Tineta. Aleš Abram poudarja, da se eksotičnih živali držijo ...

Gnojenje z živinskimi gnojili z mehanizacijo z nizkimi izpusti v zrak (photo: Franz W. / Pixabay) Gnojenje z živinskimi gnojili z mehanizacijo z nizkimi izpusti v zrak (photo: Franz W. / Pixabay)

O časovnih prepovedih gnojenja

Z gnojenjem zemlji vračamo hranila, ki jih v času vegetacije gojene kmetijske rastline porabijo. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov predpisuje, da se v zimskem ...