Marko Juhant, specialni pedagog | (foto: Osebni arhiv)
Marko Juhant: Zelo pomembno je, da otroke učimo prilagajanja.
Za življenje Nataša Ličen
Če imamo notranje bogastvo, če živimo polno življenje, ni treba pretirano razmišljati, kako bomo to prenesli na svoje otroke. Ker otroci to živijo z nami vsak dan, in to je najboljši način. Seveda nas skrbi, da bomo pozabili na kakšne pomembne stvari ali da nas bodo ujeli v kakšnih trenutkih, na katere nismo najbolj ponosni. Vsi delamo napake in otroci morajo videti, da starši nismo popolni, pa vseeno preživimo. Videli bodo, da smo v redu starši, osebe, ljudje, da štejemo kljub nepopolnosti. Tako tudi otroci od sebe ne pričakujejo, da bodo polni, popolni vsak trenutek.
V uvodu oddaje "Za življenje" smo se z Markom Juhantom dotaknili preizkušnje ob vodni ujmi.
"Dejstvo je, da je voda še vedno osnova za življenje. Brez nje ne gre, ko je je preveč, je pa to grozno divja in nevarna stvar. Takšni trenutki me vedno znova spomnijo na pomen zmernosti. Da smo zmerni v vsem, ne samo v eni stvari. Če vzamemo pogum, kje smo si nekateri zgradili svoje hiše, bivališča, kjer so zadaj plazovi, bregovi, ko se vidi, da je teren povzelo že skozi zgodovino, ali pa tik ob rekah, ko smo pozabili na izraz stoletne vode in podobno, ... ja, takrat se pokaže zmernost, korajža ni vedno najboljša.
Morda je bilo v danem trenutku tam lažje graditi, morda je bilo ceneje, na kakšen drug način ugodno, morda je tam izjemno lepo, ko je vse v redu, ampak, ko pa začne voda odnašati vse tisto, kar smo delali leta in leta, ... najbolj grozen občutek zame je, ko so ljudje izgubili prenovljene, nove domove, tega zdaj ni več, dolgovi so pa ostali. Kaj bodo zdaj? Brez pomoči ostalih ne bo šlo. To je zame najbolj grozna izkušnja ob tej povodnji."
Lažje je ob izgubi materialnega, če smo dobro zasidrani v odnosih, v skupnosti.
Zgradimo dobra temelja tudi v odnosih
"Če gre v zakonu, v partnerstvu ali pri vzgoji kaj hudo narobe, nam draga hiša, stanovanje, lep avto v tistem trenutku ne pomenijo nič. Zato je to, kar naredimo kot osebe, kot ljudje, kar v družinskem smislu zgradimo skupaj, kako na široko se povežemo s sorodniki, tako pomembno. Koliko vlagamo v sosedske odnose? Pogosto nam gredo grozno na živce sosedi, ko se kaj zgodi, pa so prvi, ki lahko priskočijo na pomoč. Če lahko podarimo, kar drugi dejansko potrebuje, je to najbolj vredno.
Ne gre za preračunavanje, dam, da bom naslednjič dobil še sam. Gre preprosto za to, da smo si človek človeku. Človek preživi od tistega kar dobi. Živi pa od tistega kar daje. Govorimo o duhovnem, o podpori, o vsem tistem, kar se ne da izmeriti."
Prilagajanje
"Otrok se v sobivanju z nami uči prilagajanja. Naučiti ga je treba, da počaka, da se prilagaja ostalim, v prometu, v vrtcu in v šoli, seveda tudi v okolici ali ko gremo recimo v cerkev, kdaj vstanemo, se usedemo nazaj, smo tiho, skratka vse ima svoj čas. Tako sprevidi, da nihče ni sam, da tako v naši kulturi deluje tudi socialni sistem."
Še več poudarkov slišite v celotnem pogovoru, vabljeni k poslušanju. Marko Juhant bo z nami znova v soboto, 11. novembra, ob 11. uri.
