Marko Juhant: "Zadovoljstvo, ki ga občutimo pri delu z lastnimi rokami, je dolgotrajnejše kot pri zmagi na tekmi."

Za življenje | 11.03.2023, 16:14 Nataša Ličen

V oddaji “Za življenje “smo k pogovoru povabili Marka Juhanta, specialnega pedagoga, ga uvodoma vprašali, kako sta se zanj odvrtela zadnja dva meseca, od našega prejšnjega srečanja pred mikrofonom.

"Ja, običajno rečem, da je v mojem življenju zelo živahno, kar ni daleč od resnice. Ves čas se nekaj dogaja, spremembe prihajajo, ko vsega zmanjka, si pa sam omislim kakšno novo zadevo, ki me potem okupira. Najboljše pri tem je, da se moraš zmeraj od začetka učiti. Tako, da na tisto Šifrerjevo, kdaj si zadnjič kakšno stvar naredil prvič?, odgovarjam, včeraj zvečer. Mislim, da to vpliva tudi na to, kako človek gleda na svoja leta."

Poznate svojega otroka? Mnogi mislijo, da ga. Ne vedo pa niti tega, katera je njegova najljubša glasbena skupina.

Prav to sem vas želela vprašati Marko, ali se spreminja odnos do starosti, in kaj k temu doprinese zrelost?

"Lahko rečem, da je znotraj mene še vedno navihan "mulc", ki še zmeraj kakšno "ušpiči". To še vedno sodi tudi k mojim letom, saj ni posebna skrivnost, še nekaj božičev, pa jih bom sedemdeset."

Vzgoja.si. 

Delujete mladostno, radoživo. Pravite, da vsake toliko še kakšno "ušpičite", da je ta nagajivost od rojstva v vas, vas določa in gradi. Tudi rezbarite, z rokami ustvarjate vse mogoče?

"Ja, s tem sem začel, ko sem ugotovil, kako dobra okoliščina je to tudi pri delu z otroki, ni se bilo treba pogovarjati čez vogal mize, ampak smo se skupaj lotili zelo različnih opravil, izdelovali mozaik, vitraž, slikali, vse mogoče smo ustvarjali. Veste, kako veliko zadovoljstvo je preplavilo otroke in kolikšen ponos nad izdelanim z lastnimi rokami. To ostane. To je povsem drugačno zadovoljstvo od tistega s športnih tekmovanj.

Če otrok hodi na trening nogometa, mora vsako nedeljo zmagati, da se počuti dobro.

Pri mnogih starših danes pogrešam hobije. Ali imajo kaj za svojo dušo, ne mislim na rekreativno norenje, kar je zdaj skorajda v modi, ne mislim hiperaktivnosti, v mislih imam nekaj, kar poboža njihovo dušo, ob čemer jim zasije obraz. Skoraj je že pogoj, da smo vključeni v več dejavnosti, če nismo in ni niti naš otrok, veljamo bolj kot ne za nenormalne. Kaj pa tisti otroci, ki so drugačni? Včasih starši rečejo, da je z njihovim otrokom nekaj narobe, ker ne skače, ni razpet med pet aktivnosti? Potem pa ugotovimo, da je to zelo zdrav, introvertiran otrok, ki je odličen "material" za doseganje zahtevnih, študijskih in delovnih rezultatov."

Marko Juhant, specialni pedagog, je v nadaljevanju oddaje odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev, kot na primer, kako vzgajati leto in pol starega otroka, kako spodbuditi, da bi se sorojenki bolje razumeli, kako ravnati ob trmi dvoletnika? Prisluhnite oddaji v celoti. Bo koristno.