Specialni pedagog Marko Juhant | (foto: Rok Mihevc)
Marko Juhant: Opazujem že leta, dražji kot je avto, bolj se ljudje v njem držijo grdo.
Za življenje Nataša Ličen
Poletje prinese spremembo. Kako ga izrabiti? Zakaj bi bili slabe volje, ko smo v koloni in se promet ustavi? Lahko razmišljamo o stvareh, ki jih ponavadi odrivamo. Lahko se pogovarjamo s seboj. Mnogi se zmorejo pogovarjati s seboj le v cerkvah, ob molitvi ali v trenutkih hude stiske.
»Razmislimo, kaj se nam je lepega zgodilo, kaj nas veseli; mnogi pozabljajo, da bomo imeli v življenju največ tistega kar zbiramo. Če zbiramo slabe občutke, slabe dogodke, slabe odločitve,se bomo doživljali, kod da živimo v slabem življenju, ki ga določajo drugi. Zbirajmo dobro, lepo, tudi tiste drobne trenutke, ki popestrijo dni, zbirajmo kar je v redu. Zapisujmo si. Ugotovili bomo, da je tega veliko.«
Vedeti vse o svojem otroku pomeni nadzirati ga, ne vzgajati.
»Modrost je prepustiti ga, da dobiva izkušnje. V počitnicah dobiva drugačne izkušnje kot v času šolskega pouka. Otroci se učijo, zakaj delamo kar delamo in zakaj delamo tako, kaj je prav in podobno, kar se bo na dolgi rok obrestovalo. Ob gneči, ko se znajdemo v koloni in se pomikamo po polžje, lahko razmišljamo o stvareh, ki jih ponavadi odrivamo. Lahko se pogovarjamo s seboj.
O delu Marka Juhanta, njegovih knjigah, je avtor šestnajstih knjig trenutno, in sodelovanjih, preberite na spletu: vzgoja.si.
Ko otrokom damo določene naloge in odgovornost, se spremenijo.
STARŠI IMAMO KAR NEKAJ TEŽAV PRI NAVAJANJU OTROK NA SPREMEMBE, NA RAZLIČNE POGOJE.
Delovne stvari so se s poletjem nekoliko ustavile in na plano prihaja tisto, kar možgani pač sami obdelujejo. To je čas spoznanj ali določenih zanimivih opažanj o svojem delu, razmišljanjih, počutjih, odzivih. Ko si star, kot zdaj jaz, hočeš ali ne, delaš neke preglede, kaj sem pa naredil, česa sem se naučil, kolikokrat sem se narobe odločil.
Zmotiš se lahko samo prvič, drugič je to že odločitev.
Ljudje dostikrat rečemo: »Zmotil sem se dvakrat«. Ah, zmotiš se lahko le prvič. Drugič je to že odločitev. Ker že imaš za seboj določeno izkušnjo. Drugič bi že moral kaj vedeti, da je treba nekaj spremeniti. Vprašanje pa je, ali spremenimo. Seveda, če je čas in če se poglobimo vase, se lahko tudi vprašamo, zakaj pa tega nismo spremenili, kaj nas žene, kaj je v ozadju. No, in takšne stvari, pogovori z ženo, z otroki in z ostalimi, ki jih srečujemo, vedno napolnijo čas. Življenje teče naprej, ne moremo ga ustaviti, lahko pa ga spremljamo in trdno sem prepričan, da je to edini način, da le z vpogledom vase lahko spremenimo kakovost lastnega življenja. Zunanjih pogojev ne moremo spreminjati, kako jih doživljamo, kaj sami naredimo, nad tem pa imamo nadzor.
Slovenski rek pravi, ena mama lahko poskrbi za deset otrok, ko mama ostari, pa deset otrok ne more poskrbeti za eno mamo. V takšni vzgoji je pa res bilo nekaj narobe. Ni popolne mame in ni popolne vzgoje. Verjamem da je dala mama vse, toda nekaj v vzgoji vendarle ni šlo. Ko razmišljam o tem, me to vedno prizadane.
Postavljanje meja nam povzroča težave
Prva stvar, na katero starši naletimo in nam je najtežja, je postavljanje meja. Postaviti mejo jasno, in pri tem vztrajati, ne glede na to ali gre za triletnika, petnajstletnika ali dvajsetletnika nenazadnje. Kje je meja? Meje se tudi spreminjajo in se premikajo, če pomislimo samo, kdaj hodijo otroci spat. Zahteve in pogoji so različni glede na režim življenja, različne so zahteve v poletju, ko so počitnice ali pa če smo v šolskem obdobju. Na otrocih pa je, da se prilagajajo. In, tu imamo težave, navaditi otroke na različne pogoje, na spremembe, naučiti jih prilagajanja.
