Ukrepi proti draginji: S solidarnostjo lahko veliko naredimo

Pogovor o 13. 06. 2022, 10:35 Petra Stopar

Delovna skupina za blaženje energetske in prehranske draginje, ki jo vodi premier Robert Golob, prve predloge ukrepov napoveduje v kratkem času. Predstavniki treh humanitarnih organizacij si želijo, da bi bili ukrepi premišljeni, ciljno naravnani in pravočasni, so povedali v oddaji Pogovor o na Radiu Ognjišče.

Premier Golob je po navedbah Urada Vlade RS za komuniciranje na prvem srečanju delovne skupine poudaril, da mora delovna skupina v kratkem času sprejeti ukrepe, ki bodo ciljno naravnani. Dokončen dokument naj bi bil po Golobovih napovedih oblikovan do konca tega meseca. Vlada naj bi se s trgovci z živili in energenti najprej skušala dogovoriti o delitvi bremen za zmanjšanje cenovnih pritiskov na gospodinjstva in podjetja. Če to ne bo uspešno, naj bi v drugem koraku sledila cenovna regulacija.

Da bi bilo »na področju omejevanja cen zagotovo dobrodošlo nekaj narediti,« pravi podpredsednica Rdečega križa Slovenije Silva Duh. »Hrana se draži in se je tudi skozi zadnja desetletja vedno dražila in temu so se seveda morali nekako tudi dohodki prebivalstva prilagajati. Ali so to zdaj plače ali so to pokojnine ali so to socialni prejemki, kakorkoli, nekako to mora slediti.« Ko gre za uvedbo vavčerjev, meni, da morajo biti resnično usmerjeni v tiste skupine, ki jih res potrebujejo. »Slišimo namreč tudi, da naj bi zdaj vsi otroci v šolah in po vrtcih imeli zastonj prehrano. Rada bi opozorila na to, da že danes imajo otroci v vrtcih in v šolah zastonj prehrano. Ravno sem pred dobrim tednom govorila z ravnateljico naše lokalne osnovne šole in imeli smo na razpolago neko donacijo. Iskali smo družine, ki bi jim to donacijo dali. Ravnateljica je rekla, da se je s svetovalno službo pogovarjala, ki je sporočila, da trenutno ni takih problemov, ker imajo v glavnem prehrano, kot rečeno, zastonj, ker imajo šolski sklad, s katerega pokrivajo določene stvari, recimo učbenike in tudi kakšne izlete, da se lahko otroci iz šibkejših družin udeležujejo takšnih aktivnosti kot ostali, da tudi tu niso nekako potisnjeni ob rob. Tako da, tu se je res veliko že naredilo, ampak prav gotovo se še mora veliko več.«

Hrana se draži in se je tudi skozi zadnja desetletja vedno dražila in temu so se seveda morali nekako tudi dohodki prebivalstva prilagajati. Ali so to zdaj plače ali so to pokojnine ali so to socialni prejemki, kakorkoli, nekako to mora slediti.

Opozorila je, da se zadnja leta draži tudi hrana, namenjena za prehranske pakete, ki jih sofinancira evropski sklad in jih socialno ogroženim delita tako Rdeči križ kot Karitas. »Tako se na nekaterih segmentih podjetja, ki bi ponudila hrano, ne prijavljajo. Ampak glavni problem vidim v tem, da so cene omejene že v razpisih. Če bi dali možnost, da nekdo ponudi ceno, kakršno lahko, bomo izbrali najboljšega ponudnika, in morda dobili 5 odstotkov ali pa 10 odstotkov manj hrane. Kajti izdelki, kot sta mleko ali moka, so izredno pomembni. Bolje, da imamo to, kot pa da sploh nečesa nimamo,« meni Silva Duh.

Tudi generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič meni, da bi morali biti ukrepi proti draginji zelo ciljni, predvsem zaradi tega, ker bodo namenjeni daljšemu obdobju. »Nekako se je treba v tej družbi zmeniti, na kakšen način bomo solidarni v vseh segmentih, ne samo pri hrani. So starejši, je tudi veliko drugih stisk, in se mi zdi, da če je ciljno, se k temu povabi tudi humanitarne organizacije, da se dobi sliko s terena, da se rešuje tiste 'špice' revščine. Veliko stvari pa zmoremo sami kot družba in večina seveda lahko preživi tudi v nekih bolj zaostrenih razmerah. Je pa seveda problem pri tistih, ki so že zdaj na meji, kjer ni treba dosti, da padejo pod mejo. Tukaj pa je seveda treba biti pozoren in pomagati, tako da nekaj rezerve kot družba imamo. S solidarnostjo, tudi sistemsko in nesistemsko, lahko veliko naredimo, na dolge proge pa se seveda taka regulacija nikjer ne obnese, dolgoročno tudi verjetno ne bi želeli podoživljati nekih drugih časov z boni in podobnimi stvarmi,« je menil Tomažič.

Nekako se je treba v tej družbi zmeniti, na kakšen način bomo solidarni v vseh segmentih, ne samo pri hrani. So starejši, je tudi veliko drugih stisk, in se mi zdi, da če je ciljno, se k temu povabi tudi humanitarne organizacije, da se dobi sliko s terena.

Ko govorimo o ciljnosti ukrepov, moramo imeti pred očmi tudi razliko med življenjem v mestih in na podeželju, je opozoril direktor združenja ŠENT Nace Kovač. »Situacija v centrih mest je bistveno drugačna kot na podeželju in pa izven mest. In takrat, ko govorimo o ciljnosti, mislim, da moramo imeti to pred očmi.« Kar zadeva prioritete nove koalicije, je Kovač izrazil veselje, da ima Slovenija »toliko odločnih ljudi, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost za blaginjo vseh državljanov«. Ob tem si želi, da se ti odločni ukrepi kažejo tudi pri skupini, ki išče pomoč v humanitarnih programih. V kolikor bodo ugodni gospodarski in socialni kazalci, se bo uredilo tudi področje duševnega zdravja, je ocenil.

Humanitarne organizacije napovedujejo, da bodo še naprej sogovornik vladi in drugim socialno-varstvenim ustanovam, z namenom nadaljnjega iskanja rešitev za najbolj pomoči potrebne skupine prebivalstva.