Matjaž Merljak
Boštjan Smole
Marjana Debevec
Dr. Polona Rus Prelog: 'Ustrezna prehrana, zmerna telesna aktivnost so ključni dejavniki, ki pripomorejo tudi k skrbi za duševno zdravje.' (foto: Izidor Šček)
Dr. Polona Rus Prelog: 'Ustrezna prehrana, zmerna telesna aktivnost so ključni dejavniki, ki pripomorejo tudi k skrbi za duševno zdravje.' | (foto: Izidor Šček)

»Depresija je bolezen kot vse druge in lahko prizadene vsakega.«

08.10.2021, 10:36 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo spregovorili o različnih obrazih depresije in o tem, kaj lahko sami storimo za boljšo psihično odpornost. Pred svetovnim dnem duševnega zdravja, ki bo v nedeljo, 10. oktobra, je bila naša gostja specialistka psihiatrije dr. Polona Rus Prelog. Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Ljudje v duševni stiski pogosto čutijo sram, doživljajo stigmo in diskriminacijo

»Zaradi sramu prihaja do velikih zamikih med začetkom bolezni in začetkom zdravljenja. To opažamo pri vseh  duševnih motnjah. Včasih ljudje duševno motnjo pri sebi težko prepoznajo, jo pa pogosteje opazi okolica, družina, prijatelji. Prav je, da se govori o tem, da premagamo ta diskriminatorna vedenja. Nekatera stanja potrebujejo zares hitra ukrepanja: npr. pri poporodni depresiji, če ne ukrepamo pravočasno, lahko nastanejo tudi izjemne posledice. Druga starostna skupina so starostniki, kjer se lahko duševni motnji pridružijo kognitivne težave in so še bolj odvisni od pomoči in tega, da jih drugi pripeljejo (demenca). Tu je stigma duševne bolezni ali psihiatrija še vedno velika.«

Depresija je najpogostejša med duševnimi motnjami

»Skupaj z anksioznimi motnjami za depresijo zboli eden od desetih ljudi. Depresija se lahko pojavi v kateremkoli starostnem obdobju. Različni vzroki prispevajo k depresiji: od stresnih dogodkov, težkih situacij v življenju, genetske nagnjenosti. Pri ljudeh, ki imajo to nagnjenost, je 40 % tveganje, da zbolijo za depresijo. V mlajši starosti je depresija bolj pogosta, a ima vrh tudi pri starostnikih, kjer ima bolj dramatične posledice. Po podatkih smo Slovenci nad evropskim povprečjem zlasti pri kronični depresiji, ki je je v Evropi 7 %. Slovenci smo še nad tem, kar ni presenetljivo. Če pogledamo naš suicidalni količnik, so podatki še vedno zaskrbljujoči. V 2020 ostaja pod povprečjem zadnjih let, a ne v starostnih skupinah nad 65 let. Pri starejših moških nad 75 in nad 80 let imamo Slovenci celo 5-kratni suicidalni količnik.«

'Zdrav življenjski slog je gotovo tisto, kar je priporočljivo v preprečevanju vseh bolezni in težav; tudi v duševnem zdravju. Gibanje je zelo pomembno.'
'Zdrav življenjski slog je gotovo tisto, kar je priporočljivo v preprečevanju vseh bolezni in težav; tudi v duševnem zdravju. Gibanje je zelo pomembno.' © Greg Rosenke / Unsplash

Dva ključna simptoma depresije: depresivno razpoloženje in apatija

»Depresija je motnja, ki po mora po naših klasifikacijah trajati vsaj dva tedna, simptomi pa dovolj moteči, da pomembno ovirajo funkcionalnost v vsakdanjem življenju. Ključna dva simptoma sta: depresivno razpoloženje in izguba zanimanja za stvari, ki so človeka včasih veselila. Tu so še pridružene značilnosti: depresija se ne kaže nujno z žalostjo, jokom, kot bi laično mislili in pričakovali. Apatija, izguba zanimanja so bolj ključni simptomi, potem je lahko pridružena še motnja apetita v katerokoli smer (pretirano hranjenje ali podhranjenost). Lahko pride do pomembnih izgub telesne teže, pri starejših so zlasti nevarne dehidracije. Motnje spanja so izjemno pogoste: depresivni ljudje lahko spijo zelo malo ali se umikajo v spanje in spijo tudi preko dneva. Potem so še druge stvari kot občutki krivde, pesimizem, brezup in misel na smrt, ki ima lahko usodne posledice. Če nas tako razpoloženje skrbi in vztraja vsaj dva tedna, je dobro poiskati pomoč čimprej. Pogovorimo se s svojim osebnim zdravnikom, psihiatri so dostopni na primarni ravni tudi brez napotnic.«

Znaki depresije so: izguba zanimanja, apatija, motnje koncentracije, človek ne funkcionira na poklicnem, družinskem in družabnem področju.

Zdravljenje depresije

»Tradicionalno so depresijo poleg antidepresivov zdravili tudi s pomirjevali, ki lahko zasvojijo ljudi in so zaradi tega upravičeno na slabem glasu. Danes se jih ne uporablja več, le prehodno in na varen način. Zdravila iz skupine antidepresivov (sploh novejših generacij) so izjemno učinkovita in medikamentozno zdravljenje je za srednje do hujše stopnje depresije zelo na mestu. Za blažje oblike je na prvem mestu psihoterapija. To področje je v Sloveniji še manj urejeno. Poleg zdravil za hujše oblike depresije obstajajo še druga zdravljenja: biološke metode in druge. Ena izmed njih je elektrokonvulzivna terapija (te v Sloveniji še ni), transkranialna magnetna stimulacija, kjer stimuliramo možgane (v bližnji prihodnosti bo na voljo tudi pri nas, trenutno je na stopnji raziskovalne uporabe). Obstajajo še določene bolj invazivne oblike, npr. globoka možganska stimulacija, ki tudi pri depresiji že kaže učinke. Obetajo se nova zdravila, ki so trenutno namenjena terapevtsko rezistentni depresiji (ni odziva na klasično zdravljenje z zdravili). Ta bodo imela hitrejši nastop delovanja in bodo učinkovita pri določenih težjih stopnjah depresije.«

Pojav depresije zaradi skrbi za dementnega svojca

»Starejši so zaradi fizične krhkosti odvisni od drugih. Tudi svojci ljudi, ki se zdravijo za depresijo, potrebujejo pomoč. Za njih se najbolje izkažejo podporne skupine, ki so v našem prostoru omejeno dostopne. Na kliniki v jesenskem času organiziramo podporno skupino za svojce bolnikov, zlasti tistih z demenco. Ob demenci se izkaže, da nemalokrat svojci trpijo zaradi lastnih psihičnih in fizičnih obremenitev, tudi za depresijo, večkrat pa sami ne pridejo do pomoči. V Sloveniji so različna podporna društva, kamor se lahko vključijo svojci, tudi svojci bolnikov z depresijo.«

Starostniki so glede duševnega in telesnega zelo ranljiva in ogrožena populacija

»Zelo veliko se govori o fizični krhkosti starejših, o čustveni in kognitivni pa malo manj. Depresija in demenca sta motnji, ki sta v starosti najpogostejši. Pojavljajo pa se še druge duševne motnje: psihoze, blodnjave, motnje … O depresiji je v starosti pomembno govoriti zato, da če se pojavi prvič v starosti, da ocenimo, da ne gre morda za uvod v katero drugo bolezen. Pogosto se pojavi ob nastopu kakšne nevrodegenerativne bolezni, kot je Alzheimerjeva demenca ali Parkinsonova bolezen. Pomembno je, da to ustrezno obravnavamo in izključujemo dodatna stanja, ki so seveda možna.«

'Starejši lahko kažejo manj žalosti z več apatije, zato starostno depresijo pogosteje spregledamo. Pri starejših je manj jokavosti, žalosti, več je tesnobe, lahko se bolj umikajo vase, v spanec, se podhranijo, dehidrirajo.'
'Starejši lahko kažejo manj žalosti z več apatije, zato starostno depresijo pogosteje spregledamo. Pri starejših je manj jokavosti, žalosti, več je tesnobe, lahko se bolj umikajo vase, v spanec, se podhranijo, dehidrirajo.' © JD Mason / Unsplash

Zakaj starostnik zboli za depresijo?

»Dejavniki tveganja so lahko stresni dogodki, ki so v starosti lahko tudi izjemno pogosti. Pogoste so izgube, ovdovelost, žalovanje, ki je lahko povsem normalno, moramo pa vedeti, kdaj to lahko preraste v depresijo. Lahko za depresijo zboli nekdo povsem iz bioloških vzrokov (npr. pomanjkanje katerega od monoaminskih prenašalcev, seratonina), lahko se poruši ravnovesje v možganih samo po sebi ali kot sprožilec kakšne stresne reakcije ali kot uvod v neko drugo bolezen, ki se na začetku izrazi z depresijo. Depresija morda maskira (zamegli) nekaj, kar šele prihaja. Zato je pomembno stopiti čimprej v stik z zdravnikom, da se opravi ustrezna diagnostika.«

Pri starostnikih se depresija kaže drugače kot pri mlajših, zato jo je lažje spregledati

»Starejši lahko kažejo manj žalosti z več apatije, zato starostno depresijo pogosteje spregledamo. Pri starejših je manj jokavosti, žalosti, več je tesnobe, lahko se bolj umikajo vase, se podhranijo, opažamo dehidracijo. Motnje spanja je pri starejših težje diagnosticirati, ker imajo manjše potrebe po spanju, zgodnje jutranje prebujanje ni tak tipičen znak depresije v starosti. Veliko je znakov, na katere moramo biti pozorni. Če posumimo, da razpoloženje starostnika ni takšno kot prej, je dobro, da poišče pomoč.«

Depresija v starosti ni nekaj običajnega, zato jo moramo obravnavati, ker ima lahko usodne posledice. Zlasti pri moških v tej populaciji je suicidalni količnik zelo visok.

 

Epidemija je povzročila porast težav v duševnem zdravju

»Vse države po svetu poročajo, da je epidemija najbolj prizadela mlajše starostne skupine, najbolj na področju depresije in motenj razpoloženja. Predvsem ženske so kazale višje nivoje depresije, anksioznosti, stresa. Ker pa je šlo za spletno raziskavo, ta ni zajela veliko starejših. Ne vemo, kaj se je dogajalo s populacijo starejših. V obdobjih večjih kriznih stanj, kot so vojne, pride do motenj razpoloženja z zamikom.«

Zdrav življenjski slog za boljšo psihično odpornost

»Zdrav življenjski slog je gotovo tisto, kar je priporočljivo v preprečevanju vseh bolezni in težav; tudi v duševnem zdravju. Da poskrbimo za dovolj sprostitve, se izogibamo stresu, kolikor se da, dovolj spimo. Bistveno je, da imamo dovolj počitka. Ustrezna prehrana, zmerna telesna aktivnost so ključni dejavniki, ki pripomorejo tudi k skrbi za duševno zdravje. Dobra socialna mreža je izjemno pomembna v  vseh starostnih obdobjih. Ravno to je tisto, kar je pri epidemiji ključno vplivalo na porast  razpoloženjskih motenj. Osamljenost je izjemno velik dejavnik tveganja za depresijo, zlasti v populaciji starostnikov.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Zbrani v naravi pri sveti maši (photo: Marjana Debevec) Zbrani v naravi pri sveti maši (photo: Marjana Debevec)

Začenja se...

Potem ko smo na vesoljni ravni prejšnjo v nedeljo začeli sinodalno pot, se bomo nanjo ta konec tedna odpravili še po škofijah. V Mariboru so se zbrali danes dopoldne, po ostalih škofijah pa jutri ...

Bogoslovci (photo: Rok Mihevc) Bogoslovci (photo: Rok Mihevc)

Vsak, ki vstopi v semenišče, je svoja zgodba ...

Duhovnik Peter Kokotec se rad potaplja, zato mu ni bilo težko priti v oddajo Globine. S seboj pod gladino pa ni vzel še nobenega bogoslovca, s katerimi je do še pred kratkim imel veliko stika, saj ...