Vhod v rov, Huda jama, Laško | (foto: Jože Bartolj)
Grobišče Barbara rov v Hudi Jami kulturni spomenik državnega pomena
Novice Alen Salihović Slovenska tiskovna agencija
Vlada je izdala odlok o razglasitvi Grobišča Barbara rov v Hudi Jami za kulturni spomenik državnega pomena. V rovu rudnika v Hudi Jami pri Laškem so marca leta 2009 našli prikrito množično grobišče žrtev povojnih pobojev po drugi svetovni vojni.
Na vladi so navedli, da je opuščeni del nekdanjega rudnika rjavega premoga, ki je deloval med letoma 1902 in 1942, avtentični prostor, kjer so maja in junija 1945 usmrtili najmanj 1410 žrtev, večinoma pripadnikov vojaških sil Neodvisne države Hrvaške (NDH), domobrancev in civilistov. Obsega prostor pred vhodom v rov, vhod v obliki rekonstruiranega portala z napisom in letnicama delovanja, več kot 350 metrov dolg rov, vklesan v kamnit masiv hriba, ki se po 300 metrih odcepi v desni krak, ki vodi v prostor nekdanje strojnice Barbara, in nadaljuje v rov t. i. kostnice, kjer so bili ob raziskavah začasno hranjeni posmrtni ostanki žrtev.
Dr. Jože Dežman, predsednik Komisije vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč
Naša komisija je od 2009, ko smo vstopili v rov sv. Barbare, nenehno ponavljala, da je to lokacija, spominska dediščina, kraj zločina, ki mora ostati zapisan v spominu, da je vreden ureditve in razglasitve za spomenik državnega pomena. Pogajanja, ki so potekala potem, so bila vseskozi s strani vladajoče leve politike blokirana. V zadnjih letih so se stvari spremenile z ustanovitvijo Uprave za vojaško dediščino oz. sektorja za vojne grobove in grobišča.
Zgledno je bilo sodelovanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, kjer bi se posebej zahvalil direktorju Jerneju Hudolinu in generalnemu konzervatorju Robertu Peskarju in celjski enoti zavoda. V ta ureditveni krog je vstopila tudi občina Laško, kjer se zahvaljujem županu in njegovi upravi, da so prevzeli upravljanje in vstopili v plodne pogovore o tem, kako Hudo jamo odpreti kot muzej za javnost. Vse to je pripeljalo do tega, da je dozorela tudi strokovna, trezna odločitev, da rov sv. Barbare postane kulturni spomenik državnega pomena. S tem Slovenija svojo spominsko pokrajino normalizira, da dobimo dokument, lokacijo, kjer obžaluješ človeka, ki se je znašel v tistih časih tam kot žrtev ali kot storilec. Je pa s tem, ko se je vlada odločila, da postane Huda jama kulturni spomenik državnega pomena, tudi omogočila, da se rov uredi na najboljši možen način. To pričevanje, spraševanje bo lahko teklo še naprej.
Pred napadom na Ukrajino je bila mogoče aktualnost tega spraševanja še bistveno manjša, kot je zdaj. Med rovom sv. Barbare in dogajanjem v Ukrajini bo spet vzpostavljen tisti dialog, ki je edino možen: kako to nasilje preprečiti in kako se usposobiti za sožitje v miru.
Po 320 metrih se osrednji vhodni rov odcepi v levi krak, dolg približno 400 metrov, kjer so na polovici dejansko usmrtili žrtve in jih z več lesenimi in betonskimi pregradami zazidali. Kljub odstranitvi pregrad v fazi odkrivanja in raziskovanja ostankov žrtev so ostaline pregrad še vidne, prav tako vse strukturne sestavine nekdanjega rudnika razen tehnične opreme, ki je bila že pred časom odstranjena, je še sporočil urad vlade za komuniciranje.
V rovu rudnika v Hudi Jami pri Laškem so marca leta 2009 našli prikrito množično grobišče žrtev povojnih pobojev. Leta 2015 je bil sprejet zakon o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu žrtev. Posmrtne ostanke iz začasne kostnice v Hudi Jami so oktobra 2017 prenesli in pokopali na pokopališču v spominskem parku Dobrava v Mariboru. Skladno s pravili forenzične stroke so shranili vzorce za morebitno naknadno DNK analizo.
Vhod v rov je bil 2021 rekonstruiran v stanje iz leta 1920.
