Ali Huda Jama ostaja drugorazredna tema?
| 07.10.2016, 14:30
In smo doživeli še en hladen tuš oziroma sta ga doživela nekdanji predsednik države Danilo Türk in zunanji minister Karel Erjavec. Fiasko o kandidaturi za generalnega sekretarja Združenih narodov želijo danes predstaviti kot nekaj, kar je zelo dobra izhodiščna točka za našo državo. A sam se najprej sprašujem, kje je predsednik vlade, da bi tega človeka zamenjal. Minister je namreč že drugič hudo »zamočil«, prvič pri arbitraži, sedaj spet.
Karl Erjavec je s tem polomom dokazal, da njegovo ime v mednarodnih vodah ne velja prav veliko. Kako pa tudi bi, če pa nenehno silimo Rusom v objem?! Spomnimo na nedavne procesije in zapore cest ob obisku ruskega prvega totalitarista Vladimirja Putina, ki se mu je domala klanjala celotna vlada. Račun za to nam že izstavljajo, saj je pomembno, ali si na strani demokracije oz. napredka ali pa držiš s tistim, ki povzroča vojne. In če bi nas Rusi jemali kot resnega partnerja, tako nas v odnosu z njimi vidi naša vlada, bi nam namenili tudi podporo pri Türkovi kandidaturi.
Danilo Türk ni uspel. O izgovorih za neuspeh ne bom razpravljal, ker je škoda besed. Bi pa rad v luči prvih pokopov žrtev komunistične tiranije spomnil, kako je to nekdanjemu predsedniku države drugorazredna tema. Še več ob tem, ko je poboje označil za drugorazredno temo je še dodal, da "manipulacije okrog tega so" (predvidevam, da je imel v mislih poboje). Sprašujem ga, kakšne manipulacije? A takšne, kot so v Ruandi, ko Združeni narodi niso od reagirali? Še več, ta predsednik, ki bi moral skupaj s še mnogimi politiki nekdanjega režima stati v prvi vrsti pri pogrebih nasilno pobitih med in po drugi svetovni vojni, je želel postati generalni sekretar organizacije, ki tovrstne zločine jasno obsoja, on pa ni bil sposoben reči ničesar.
V ponedeljek sem se udeležil slovesnosti ob začetku pogreba približno 800 ljudi, ki so jih komunistični rablji ubijali na najbolj krut način. Žive zazidali. Mučili. Tepli. Jim zadajali rane. A tega naš nekdanji predsednik države ni nikoli sprejel. Še več, pravi, da "manipulacije okrog tega so". Kakšne pa? Kdo je manipuliral? Tisti, ki so v imenu ideologije, komunizma pa tudi fašizma in nacizma kruto jemali življenja in jih prav nič ni zanimalo, ali je bilo žrtvam sojeno ali ne. Pričakoval sem, da se bodo žrtvam poklonili predstavniki vrha državnega zbora, pravosodja, tudi nekdanja predsednika države, člani NOB, pa jih tam ni bilo. Imajo še priložnost, a bojim se, da jih ne bo, saj bi s tem priznali zločin. Priznanje pa je za spravo ključnega pomena.
Mogoče bo kdo rekel, pa saj bolje, da jih ni bilo tam? Mislim, da ni ravno tako. Več kot 600 morišč in grobišč mora jasno obsoditi ves slovenski aparat. »Kapo dol« za predsednika države, ki se je sklonil tudi k tistim, ki na odpuščanje še niso pripravljeni.
V ponedeljek smo imeli prvič v naši zgodovini pred seboj krsto s posmrtnimi ostanki žrtev prejšnjega režima in teh žrtev je po državi na stotine. Prav je, da smo tam videli predsednika republike Boruta Pahorja, ki mu gre vse priznanje za ta korak. A poleg njega je izmed vseh političnih strank stala samo še ena predsednica, in to je Ljudmila Novak. Nikogar drugega oziroma nobenega drugega vodilnega politika ni bilo tam. Kako to razumeti? In če bo kdo rekel, češ, a so bili vabljeni, mu kar takoj odgovorim. Kdo pa vabi na pogreb vsakega posebej?! Prideš, če v sebi čutiš, da to moraš storiti. Pri nas, kot kaže, tega zavedanja ni, niti pri stranki, ki so je polna usta etike in podobnih floskul, kaj šele kje drugje.
Dragi ljudje, prvič smo videli takšno krsto po letu 1945. Danes naj ne bo vprašanje, ali je ta korak pravi ali ne, danes naj bo vaš poziv tistim, ki tega niso obsodili. Ljudi smo začeli pokopavati in nekaj deset tisoč žrtev nas še čaka. Naj pogrebi ne postanejo prostor za obračunavanje, naj se to dogaja na plenumih. V ponedeljek smo storili prvi korak na poti k spravi, kajti medijsko všečni dogodek, ki si ga je zamislil Milan Kučan v Kočevskem Rogu, to ni bil, tam se zbiramo ob breznu smrti in ne ob grobu.
V nedeljo je pogreb žrtev iz Krimske jame, 27. oktobra pa še na Dobravi pri Mariboru. S svojo udeležbo ali neudeležbo bomo dokazali, ali nam je resnično za spravo ali ne, ali proces sprave izrabljamo za netenje sovraštva ali resnično pomiritev v ljudstvu. Na to ne želim dajati odgovora, naj si ga da vsak sam, tudi tisti politiki, ki jih v ponedeljek ni bilo. Mi vsi pa smo poklicani k molitvi za žrtve in rablje, še posebej na današnji praznik Rožnovenske Matere Božje. Mnogi so umirali z rožnim vencem v roki, ali ni naša dolžnost, da se jim z eno desetko približamo?
