V rovu svete Barbare v rudniku Huda Jama do zdaj našli 1420 žrtev
Slovenija | 06.03.2017, 20:46
3. marca 2009 so v rov svete Barbare v rudniku Huda Jama pri Laškem vstopili raziskovalci ter tam odkrili množično morišče in grobišče. Ob osmi obletnici je pristojna vladna komisija, ki jo vodi Jože Dežman, pripravila novinarsko konferenco, na kateri je predstavila do zdaj opravljeno delo in načrte za naprej. Po Dežmanovih besedah je do pomembnega preboja prišlo v zadnjih dveh letih.
"Z veseljem ugotavljamo, da je s sprejetjem novega zakona o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu žrtev na celotnem področju prikritih grobišč in morišč prišlo do nove dinamike, do razvoja, ki ga vsi želimo in znotraj katerega pričakujemo, da bo komisija v nekaj letih opravila delo," je najprej poudaril Dežman. Kot je dodal, je projekt rova svete Barbare poseben pojav, poseben dogodek, tudi zgodovinski, ki je pogojen z odločitvijo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za nadaljevanje izkopa posmrtnih ostankov žrtev v prvem jašku. "Ta odločitev v lanskem letu, ki je bila povezana tudi z odločitvijo komisije za določitev lokacije pokopa prve skupine žrtev je nato sprožila eno veliko zaključno dogajanje, zaključni premik v spremembi našega odnosa do žrtev iz rova svete Barbare, saj je dejansko že prišlo tudi do pogreba prve skupine žrtev."
Pri skupini, ki jo je omenil Dežman, gre za posmrtne ostanke 778 žrtev, od konca lanskega oktobra počivajo na mariborskem pokopališču Dobrava. Od lanskega avgusta so raziskovalci našli posmrtne ostanke še 642 žrtev. Zdaj jemljejo vzorce kosti za morebitno analizo DNK, nato bodo tudi to drugo skupino pokopali na Dobravi. Ker so se v javnosti že vrstila vprašanja, zakaj zadnje počivališče žrtev iz rova svete Barbare ni na Teharjah, je nekdanji član komisije Mitja Ferenc še enkrat pojasnil, zakaj drugačna rešitev. "Za Dobravo smo se odločili, ker drugje ni bilo možnosti. Problem Teharij je v tem, da je območje devastirano s stremi odlagališči odpadkov. Tudi če bi na odlagališče odpadkov navozili nekaj desetin, nekaj stotin kamionov zemlje, bi bila ta še naprej zastrupljena, takšno območje je neprimerno za dostojen pokop žrtev. To je en razlog. Drugi razlog je zelo vprašljiva statičnost jezu nad spominskim parkom, ki zadržuje 27 hektarjev veliko jezero titanovega dioksida in je v lasti Cinkarne Celje. Po informacijah, ki so nam jih dali, bi potreboval resno obnovo. Ne moremo si zamisliti, kaj bi bilo, če bi takšen jez popustil."
Rudarji in arheologi delo v rovu svete Barbare nadaljujejo od lanskega avgusta. Od takrat so iz jaška iznesli posmrtne ostanke še 642 žrtev, največ so jih našli v globini med 13 in 21 metri. Antropologinja Petra Leben Seljak je povedala, da je bila med temi žrtvami ena ženska, ostali so bili moški. Večina je bila starejših od 20 let, približno 8 odstotkov je bilo starih od 18 do 20 let. "Starosti nad 20 let samo po kolčnicah in stegnenicah ne moremo določiti, ampak glede na splošno stanje, da je bilo zelo malo degenerativnih obrab vretenc, bi lahko rekla, da je bila večina teh žrtev mlajša od 40 let. Kakšen je bil tudi starejši." Arheolog Uroš Košir je dodal, da je bila večina predmetov žrtvam predhodno odvzeta, da vse niso bile zvezane z žico ter da so predmeti od italijanskega, nemškega in hrvaškega do slovenskega izvora.
Rudarska dela trenutno potekajo na globini 36 metrov, do dna je še približno 12 metrov. "Problem je, ker gremo v bistvu v neznano. Obstajajo sicer etažne karte rudnika iz leta 1933, 1934, ampak iz njih se ne da kaj dosti razbrati. Predvidevamo, da bomo s temi deli, da pridemo do vmesnega obzorja, končali v sredini letošnjega junija. Jašek je potem treba nazaj zasuti. Vmes smo pri poglabljanju jaška še pustili nekatere posmrtne ostanke, saj je bilo preveč nevarno, da bi jih sproti iznašali ven. To bomo postopoma storili ob zasipanju jaška navzgor," je pojasnil inženir Ivan Kenda. Ali bodo raziskovalci v nadaljevanju del našli še več posmrtnih ostankov žrtev, Kenda ni mogel napovedati. "Od 21 do 36 metra ni bilo nobenih znakov, da bi še bile kje kosti. A možno je, da je bil jašek prazen, ko so začeli s pobijanjem, in da so žrtve padle povsem na dno. Potem so mogoče z vrha nasuli material ali v samem jašku povzročili eksplozijo, a dokaza o tem ni. Ko bomo prišli do dna, bomo dobili odgovor."
Po besedah Dragice Bac z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta v rovu svete Barbare končani dve tretjini dela. V celoten projekt bo po njenih besedah vloženih dva milijona evrov. "Od leta 2008 do 2011 je naše ministrstvo krilo 317.950 evrov stroškov, a v to niso vključeni stroški identifikacije in preiskave, saj sta jih krila ministrstvi za pravosodje in notranje zadeve. Od 2012 do 2015 je bila izvedena sanacija jaška, za to je bilo namenjenih 260.000 evrov. Računamo, da bo izkop, ki poteka zdaj, stal približno milijon evrov." Posmrtni ostanki vseh žrtev naj bi bili izkopani, preneseni in pokopani še letos. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v rovu svete Barbare še približno od 2.000 do 2.500 žrtev, ki bi morale svoje mesto najti na pokopališču.
