Slovenski škofje: Pokop ljudi je temeljna dolžnost vsake civilizirane družbe
Slovenija
Vrstijo se pomisleki o prenosu posmrtnih ostankov iz Hude Jame pri Laškem na pokopališče Dobrava v Mariboru. Med zadnjimi so jih izrazili v društvu Združeni ob Lipi sprave. V vladni komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč menijo, da v Sloveniji ni drugega urejenega pokopališča, primernega za pokop 800 že izkopanih žrtev in več kot 2.000 tistih, ki so še v rovu svete Barbare. V zvezi s tem so se oglasili tudi slovenski škofje ordinariji. Med drugim so pozdravili prizadevanja države in civilnodružbenih organizacij za ureditev več kot 600 prikritih grobišč. Hkrati so spomnili, da je bila velika večina umorjenih katoličanov in da je njihov pokop temeljna dolžnost vsake civilizirane družbe.
V društvu Združeni ob Lipi sprave so kritični do prenosa žrtev iz Hude Jame pri Laškem na dobravsko pokopališče. Ocenjujejo, da gre le za delno tehnično rešitev. "Problem je v tem, ker je Maribor oddaljen od središčnih dogodkov," je za Radio Ognjišče povedal predsednik društva dr. Janez Juhant. Kot je poudaril, je predvsem Huda Jama neke vrste simbol slovenskih morišč in gorja, ki se je dogajalo, zato zahteva vprašanje tamkajšnjih žrtev še posebno občutljivost. "Zadevo bi morali v Sloveniji celovito rešiti. V to bi morali vključiti tudi Hudo Jamo. Menimo, da je ena od možnosti za celovito rešitev na Teharjah," je dodal dr. Juhant.
Da bi morale biti zunajsodno umorjene žrtve medvojnega in povojnega nasilja v Hudi Jami pokopane na Teharjah, menijo tudi slovenski škofje ordinariji. Kot so dodali v sporočilu za javnost, bi morale državne oblasti obenem tudi v Hudi Jami urediti spominski park in postaviti obeležje s primernim napisom. Za primeren spomenik v opomin prihodnjim rodovom, kjer bi moralo biti zapisano kaj se je zgodilo, kdaj in kdo je moril, se zavzemajo tudi Združeni ob Lipi sprave. "Gotovo ne bi smeli pozabiti, zakaj so bili ljudje pobiti, da so bili zunajsodno pobiti, na katerih krajih," je opozoril dr. Juhant. Po njegovem bi bilo na to treba opozoriti tudi na posameznih moriščih.
Vladna komisija, ki jo vodi zgodovinar dr. Jože Dežman, je v odzivu na različne kritike sporočila, da se je znašla pred več težavami. Po mednarodnih predpisih posmrtnih ostankov žrtev ni mogoče kremirati. Ker vsa tkiva niso razpadla, posmrtni ostanki ne smejo biti shranjeni v kostnici, ampak jih je treba pokopati v zemljo. Po Dežmanovih besedah je vladna komisija večkrat tudi predlagala spremembo prostorskih načrtov in pripravo projektov za pokopališče pred rovom svete Barbare, a od tega ni bilo nič. Ker je vse več pobud za pokop žrtev na Teharjah, je Dežman v posebni izjavi opozoril, da je tamkajšnji spominski park pred ekološko sanacijo, zato to ni mogoče.
