Na god sv. Frančiška Saleškega praznujemo katoliški mediji

Oddaje | 23.01.2022, 08:30 Petra Stopar

V teh dneh obhajamo dva medsebojno povezana praznika. 23. januar je nedelja Božje besede, 24. januar pa god sv. Frančiška Saleškega, zavetnika katoliških novinarjev. O katoliških medijih in oznanjevanju evangelija smo se v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji pogovarjali z mag. Božom Rustjo, odgovornim urednikom mesečnika Ognjišče in knjižnega programa Založbe Ognjišče.

Kdo je bil sv. Frančišek Saleški in zakaj je zavetnik katoliških novinarjev?

Mag. Božo Rustja o sv. Frančišku Saleškem, škofu, cerkvenem učitelju in zavetniku katoliških novinarjev pravi: »Gotovo je bil to velik svetnik, zelo je poudarjal, da moramo vero živeti v vsakdanjem življenju. Za nas je pomemben zato, ker je iskal nove načine za oznanjevanje evangelija. V Ženevi, kjer je deloval, so bili dejavni tudi protestanti, ki so oznanjali svojo vero. On seveda temu ni nasprotoval, je pa želel ljudem pokazati, kaj mislijo katoličani. Ker ni mogel drugače, je natisnil letake, da so jih ljudje brali. Zato se mi zdi, da je zares lahko zavetnik nas vseh, da iščemo novih poti tudi preko novih tehnologij, da bi ljudem predstavili Jezusa Kristusa in oznanjali vero.«

Na Tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference pišejo, da se je Frančišek Saleški se je rodil 21. avgusta 1567 v plemiški družini Boisy v današnji francoski pokrajini Savoja. Pravo je študiral na univerzah v Parizu in Padovi. Že v študijskih letih je pokazal zanimanje za teološka vprašanja, ob čemer je odkril duhovniški poklic. Opustil je pravniško službo in leta 1593 postal duhovnik. Najprej je tri leta služboval v pretežno kalvinistični pokrajini Chamblais, nato pa je zaradi občutljivosti za katoliško pravovernost prosil škofa v Ženevi, središču kalvinizma, naj ga v službo sprejme kot katoliškega pridigarja. Ker je požel velik uspeh, je bil že po treh letih imenovan za ženevskega škofa pomočnika (1599). Ko je tri leta pozneje postal škof ordinarij, si je prizadeval za uvedbo reform Tridentinskega cerkvenega zbora (1545–1563).

Sedež škofije je moral zaradi pritiska kalvinskih reformatorjev preseliti v savojsko mestece Annecy, kjer je postal duhovni voditelj in redovni ustanovitelj. Frančišek Saleški velja za utemeljitelja moderne katoliške duhovnosti. Intelektualno je vplival na nekatere najvidnejše osebnosti 17. stoletja v Franciji. Umrl je 28. decembra 1622 v Lyonu.  Za svetnika je bil sicer razglašen leta 1665, papež Leon XIII. (1878–1903) pa ga je leta 1887 razglasil tudi za cerkvenega učitelja. Zaradi izvirne komunikacijske domislice svojega časa je Frančiška Saleškega papež Pij XI. (1922–1939) leta 1923 razglasil za zavetnika novinarjev. Za njegov godovni dan je bil izbran 24. januar, dan, ko so prenesli relikvije v cerkev v Annecy.

V kakšnih časih delujejo katoliški mediji?

Rustja, ki je delovanje verskega tiska spremljal že kot študent, se spominja ustanovitelja Ognjišča msgr. Franca Boleta, in ugotavlja, da so časi za verske medije težki, kar je bilo že od nekdaj, saj ima vsak čas svoje izzive. »Takrat seveda so bili problemi čisto drugačni kot danes, saj so bili povezani s takratnim režimom. Danes so problemi drugi. Javnost ima obilico informacij in v tej obilici podatkov se lahko verska informacija hitro izgubi. Zato je danes na nek način težje oznanjat evangelij,« meni Rustja. Poleg težave izbiranja prave informacije in izgube orientacije omenja tudi predsodke s strani mnogih, ki so prepričani, da je verski tisk nekaj pobožnega in nazadnjaškega.

Katoliški mediji so po mnenju Rustje »neobhodno potrebni za človeka, ki želi spoznati, kaj je v današnjem svetu katoliško in kaj ni, kako odgovarjati na izzive današnjega časa, kakšen je krščanski odgovor nanje, ki ga lahko dobi v krščanskih medijih«. To je, dodaja, »res velika vloga, kajti v današnjem času je ogromno medijev in ogromno ljudi ponuja svoje poglede – kar je normalno za demokratično družbo – kristjan, ki pa bo hotel k temu dodati še pogled Katoliške cerkve, pa bo moral spremljati še katoliške medije«.

Javnost ima obilico informacij in v tej obilici podatkov se lahko verska informacija hitro izgubi. Zato je danes na nek način težje oznanjat evangelij.

Ognjišče sredi osemdesetih let prodalo 15.000 izvodov Svetopisemskega vodnika

Ker 23. januarja obhajamo nedeljo Božje besede, smo odgovornega urednika knjižnega programa Založbe Ognjišče vprašali tudi o zanimanju bralcev za Sveto pismo. Spomnil je, da je Ognjišče sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, torej še v času prejšnjega režima, knjigo Svetopisemski vodnik v prvem natisu prodalo v 10.000 izvodih, v ponatisu pa v 5000. »15.000 izvodov kvalitetne in debele knjige o Svetem pismu, ki je bila tudi novost na slovenskem knjižnem trgu. Res, kako je bila takrat Slovenija sposobna toliko izvodov kupiti, razdeliti, brati? Danes si tega ne moremo niti predstavljati.«

Tako se mi zgodi, da ko grem v antikvariat, prav prežim na te knjige in jih kupim.

Že leta 1994, skoraj deset let pozneje, pa je Ognjišče Svetopisemsko enciklopedijo izdalo v 5000 izvodih. »To so naklade, o katerih danes lahko samo sanjamo. In to debelih in kvalitetnih knjig, ki izjemno temeljito in dobro uvajajo v Sveto pismo. Tako se mi zgodi, ko grem v antikvariat, da prav prežim na te knjige in jih kupim, da ne bi v antikvariatu propadale, kajti potem se zgodi, da me kdo čisto privatno vpraša, ali se mogoče še dobi kakšen izvod. Jaz nato tiste izvode, ki so včasih malo obrabljeni, ponudim – saj tudi obrabljeno knjigo lahko bereš – kajti danes so te knjige mnogim dragocen vodnik po Svetem pismu, ki jim pomaga razumeti sporočilo Svetega pisma. In Bog daj, da bi tudi danes ljudje radi segali po Svetem pismu in tudi po knjigah, ki nam bodo približale njegovo sporočilo,« je zaželel.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete, ko bo na voljo tudi v Avdio arhivu oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji, 23. 1. 2022.