Marjan Bunič
Matej Kržišnik
Alen Salihović
Msgr. Franci Petrič med darovanjem svete maše, prenos prek Facebooka (foto: Tanja Dominko)
Msgr. Franci Petrič med darovanjem svete maše, prenos prek Facebooka | (foto: Tanja Dominko)

Msgr. Petrič: Ne gre za številke, ampak za odnose

08.12.2021, 10:56 Petra Stopar

»V zadnjem letu se je pokazalo, da ima Cerkev na Slovenskem zelo močno jedro ljudi, ki hočejo nekaj narediti, in to je spodbudno,« je o preteklem liturgičnem letu in vplivu pandemije na življenje župnij dejal duhovnik in publicist msgr. mag. Franci Petrič.

Ocenjuje, da trenutne razmere v Sloveniji in svetu niso lahke. »Ampak morda smo bili preveč razvajeni. Vse se nam je zdelo v tem svetu, v katerem živimo, samoumevno. Tehnika, tehnologija, računalniki, vse to nam je omogočilo, da smo mislili, da smo ljudje vsemogočni. In zdaj vidimo, kako smo omejeni. Morda je prav adventni čas priložnost, da se zavemo lastne krhkosti in Božje navzočnosti. Bog tudi danes prihaja in nam stoji ob strani. Advent je pravzaprav spomin na Božji prihod, pa ne samo na tisti zgodovinski, tudi ta, ki ga doživljamo po raznih milostnih dogodkih. Morda je tudi čas korone eno 'Božje obiskanje', da bi se ljudje nekoliko zresnili, se zamislili nad svojo eksistenco. Sveto pismo pravi, da je 70 let doba našega življenja ali 80, če smo krepki. No, pa preračunajmo to v dneve. Ostane nam približno 25.000 ali več dni v življenju. Kako jih preživimo? Morda je epidemija priložnost, da se zamislim, na čem gradim svoje življenje. Kdo je tisti, v kogar se oziram, kaj hočem storiti, kakšen smisel ima sploh vse moje prizadevanje na tem svetu?« se sprašuje Petrič.

Ljudje smo drug drugemu dar in zdaj smo prisiljeni, da smo skupaj. Včasih je to križ in breme in huda težava. A tako se naučimo sprejemati drug drugega.

Kot arhidiakon je v zadnjih letih že dobil dober vpogled v versko življenje župnij. Še prej pa je imel nanje pogled z uredniškega oziroma novinarskega vidika. Zdaj, ko spremlja pastoralno delo župnij, ugotavlja, da se je v novih epidemičnih okoliščinah zelo dobro znašla večina duhovnikov: »Oltarna občestva so se v času najstrožjih ukrepov ohranjala s spletnimi prenosi svetih maš in obhajilom v živo. Se mi zdi, da se je to občestvo v tem času še bolj povezalo. Mi smo imeli vsako nedeljo od 50 do 90 obhajil, kar je za tako majhno oltarno občestvo, kot je Šinkov Turn, res lep rezultat. Ampak ne gre za številke, gre za odnose.«

Bistvo krščanstva je namreč ravno biti del občestva. Izkušnje z njegovih obiskov po župnijah mu govorijo, da so vsepovsod duhovniki zelo hvaležni za pozornost ljudi. Statistika resda kaže delni upad obiskovalcev svetih maš, iz različnih razlogov. »Nikogar ne moremo obsojati, da so se oddaljili, ampak tisto zdravo jedro se je pa pokazalo in to je nekaj spodbudnega. Cerkev na Slovenskem ima kljub številkam zelo močno in zdravo jedro ljudi, ki hočejo nekaj narediti in so pripravljeni storiti vse.«

Kar je zelo boleče, pa je razdeljenost, ki se v zadnjem času še poglablja, opaža Petrič. »Kriza avtoritete je z družbenega področja prišla tudi na cerkveno, kar vidimo v nasprotovanju cepivu ali ukrepom za boj proti covidu-19. Kakor po eni strani nekateri priznavajo strokovnjake, tukaj stroko odrekajo. Ampak tu bi se vendarle skliceval tako na papeža kakor na vse razne ugledne osebnosti, ki nam svetujejo in nam hočejo pomagat.«

Morda je epidemija priložnost, da se zamislim, na čem gradim svoje življenje. Kdo je tisti, v kogar se oziram, kaj hočem storiti, kakšen smisel ima sploh vse moje prizadevanje na tem svetu?

To jesen se je v Katoliški cerkvi začel sinodalni proces, ki poudarja poslušanje. Ali se znamo poslušati in ali se slišimo? »To sta dve stvari, ki sta zelo pomembni. Zdi se mi, da moramo tu gledati našo Cerkev kot del vesoljne Cerkve. Mislim, da je papež hotel prav to, da začutimo vsi s to Cerkvijo. Vsi imajo neko svoje mnenje – pa papež tega ne naredi, pa škofje tega ne naredijo, župnik bi moral tako delati ... - tukaj pa ne gre za to, da moramo nekaj narediti, ampak da se moramo najprej slišati. Se pravi, pogovarjati. Ne gre vse samo v akcijo,« meni.

Spomnil je, da smo v Sloveniji že imeli dva sinodalna procesa: »Leta 1990 smo imeli pastoralni občni zbor, kasneje sta imeli to še obe drugi škofiji, potem smo imeli sinodo Cerkve na Slovenskem, ki je prinesla zelo dobre smernice. Če bomo naredili še en korak naprej, da vsem tem sklepom, ki smo jih že dorekli, še nekaj dodamo zraven – kajti čas se je v 20 letih zelo spremenil, okoliščine in pričakovanja ljudi tudi – bomo znali tudi morda nekaj narediti, ampak, kot pravim, to je zadnja stvar.«

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Utrip Cerkve v Sloveniji

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Dr. Jože Možina s knjigo Slovenski razkol (photo: Rok Mihevc) Dr. Jože Možina s knjigo Slovenski razkol (photo: Rok Mihevc)

Novinarji in resnica, izkušnja dr. Jožeta Možine

Na god zavetnika novinarjev, sv. Frančiška Saleškega, se katoliški novinarji še posebej zavemo, kako pomembno je javnosti posredovati resnico. A žal imajo nekateri novinarji s tem težave, saj so ...

Janez Janša (photo: Rok Mihevc) Janez Janša (photo: Rok Mihevc)

Znano je ime novega mandatarja: Samo DaniJanša

Volitve so pred vrati in o tej temi bomo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, gotovo do njih še velikokrat spregovorili. Tokrat smo trenutno aktualno politično stanje pokomentirali s p. ...