K rojakom vsak mesec prihaja Karel Bolčina
Ljudje sveče v cerkvah prižigajo za telesno zdravje, ne za duhovno ...
Marta Jerebič
Zaradi podnebne konference v Glasgowu in pred tem vrha 20-ih gospodarsko najrazvitejših držav v Rimu se je v teh dneh na avdiencah pri papežu zvrstilo več svetovnih politikov. Pri njem so bili ameriški predsednik Joe Biden, palestinski predsednik Mahmud Abas, indijski predsednik vlade Narendra Modi in južnokorejski predsednik Mun Dže-In. O tem in drugih aktualnih dogodkih v Cerkvi smo se pogovarjali s škofovim vikarjem za Slovence v Gorici, Karlom Bolčino.
Papež rad sprejema take voditelje
Nekateri menijo, da se papež sploh ne bi smel srečevati s politiki, ki podpirajo splav, na primer z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom ali predsednico predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, ki jo je sprejel v začetku oktobra. A papež, kot pravi Karlo Bolčina, posebno pozornost namenja državam, kjer vladajo nemiri ali revščina, pa naj bo to materialna ali duhovna. »Papež rad sprejema take voditelje, da bi pri njih spodbudil pozornost do človeka, svobodo, lahko rečemo tudi demokracijo, in vsekakor spoštovanje človekovega dostojanstva.«
O sinodi in upadu števila bogoslovcev
V zvezi s sinodo pravi, da mora biti prva faza res samo poslušanje, in to tudi tistih, ki so se oddaljili od Cerkve: »In te je treba na poseben način poslušati v smislu – zakaj ste izstopili? Česa v Cerkvi niste dobili? V čem vas je Cerkev razočarala? Katere so tiste vsebine, ki ste jih v Cerkvi pričakovali, potrebovali in vam jih Cerkev ni nudila?« Žal smo podvrženi temu, da vsakokrat, ko poslušamo, tudi odgovorimo, sodimo ali celo obsodimo. Sinodalna pot ne sme biti taka, poudarja Bolčina. »Sinodalna pot mora vsaj v prvem delu biti samo čas poslušanja, sprejemanja, ugotavljanja, sproščenih pogovorov, sproščenih odnosov, ne kritiziranja.«
Bolčina je komentiral tudi podatek, da se je v Italiji število bogoslovcev v zadnjih 50 letih prepolovilo. V tem smislu jim je goriški nadškof, ko je prišel birmovat septembra, izrekel močno kritiko: »Rekel je: Ne verjamem, da Sveti Duh, ki govori vse jezike, ne zna več govoriti slovensko. Kako to, da iz slovenskih družin na Goriškem ni duhovnih poklicev?« Bolčina med razlogi našteva upad rojstev, sekularizacijo in usmerjanje v posvetne dejavnosti, npr. šport, ne pa v duhovno. Pandemija je po njegovih besedah povzročila samo želje po telesnem zdravju, ne duhovnem. »Ljudje v cerkvi molijo za telesno zdravje, ne za duhovno zdravje. Sveče prižigajo za telesno zdravje, ne za duhovno zdravje.«
V pogovoru pa tudi o italijanskem zakonu o homofobiji, ki ga je senat zavrnil, nasprotoval mu je tudi Vatikan, in o liku 33-dnevnega papeža Janeza Pavla I., ki bo kmalu razglašen za blaženega.
