Mateja F. Novljan
Andrej Novljan
Marjana Debevec
Sodelavci Radia Ognjišče z novomeškim škofom Andrejem Sajetom (foto: Rok Mihevc)
Sodelavci Radia Ognjišče z novomeškim škofom Andrejem Sajetom | (foto: Rok Mihevc)

VIDEO: Škof Saje: Mediji kot orodje resnice, graditve odnosov in širjenja evangelija

28.11.2021, 12:46 Robert Božič

»Današnji 28. november in z njim Gospodov dan je za Radio Ognjišče priložnost, da nas v sedanjem trenutku preveva hvaležnost za opravljeno delo, hkrati pa nam odpira pogled v prihodnost, s katero se budi upanje in zaupanje v moč in delovanje Vsemogočnega, ki je zvest svojim obljubam,« je ob začetku zahvalne svete maše v baziliki na Brezjah naglasil direktor Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak.

Dodal je, da nas k upanju spodbuja tudi prva adventna nedelja, »ki nas kliče k čuječnosti, kar pomeni k odgovornemu življenju iz osebne povezanosti s Kristusom. Skupaj z apostolom Pavlom smemo in moramo prositi, naj nas Gospod obogati in napolni z ljubeznijo drug do drugega.«

Direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak
Direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak © Rok Mihevc

Somaševanje ob 27. obletnici oddajanja je vodil novomeški škof Andrej Saje, ki je v pridigi posebej opozoril na izjemno poslanstvo Radia Ognjišče: »Iskrene čestitke in Bogu hvala za vse! Radio Ognjišče ima posebno naravo. Poleg informiranja služi oznanjevanju evangelija in širjenju občečloveških vrednost med ljudi odprtega srca. Doseže tudi tiste, ki jih ni v cerkev in ostajajo na obrobju. Povezuje Slovence doma, v zamejstvu in po svetu.«

Škof Andrej Saje
Škof Andrej Saje © Rok Mihevc

Somaševanje
Somaševanje © Rok Mihevc

Škof Saje je v nagovoru opozoril tudi na krščanski pogled na medije, ki morajo podpirati graditev in krepitev skupnega dobrega in delovati z odgovornostjo:

»V času epidemije virusa Covid-19 je bolj kot kdaj koli prej jasno, da je dostop do zanesljivih informacij lahko vprašanje življenja in smrti. Informacije so javna dobrina. Tisti, ki sporoča, ob spoštovanju resnice in dostojanstva druge osebe ali skupin, pripomore k skupnemu dobremu, npr. k izobraževanju, ozaveščanju in informiranju. Informacija ima moč. Na njeni podlagi oblikujemo mnenja. Posledično je pomembno, da so informacije svobodne in nadzorovane ter v skladu z resnico in da so posredovane z namenom skupnega dobrega. Iz tega izhaja, da imamo pri informiranju vsi veliko odgovornost. Ni resnice brez svobode in ni svobode brez odgovornosti.«

Bazilika na Brezjah
Bazilika na Brezjah © Rok Mihevc

Pridigo lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

V baziliki na Brezjah se je ob upoštevanju vseh varnostnih pravil zaradi pandemije novega koronavirusa zbralo precej naših poslušalk in poslušalcev, ostali pa so zahvalno bogoslužje lahko spremljali prek radijskega prenosa, pa tudi prek video prenosa na naši spetni strani, Youtube kanalu in FB strani Radia Ognjišče.

Zahvalno sveto mašo smo prenašali tudi v video prenosu na našem FB profilu in Youtube kanalu
Zahvalno sveto mašo smo prenašali tudi v video prenosu na našem FB profilu in Youtube kanalu © Rok Mihevc

Msgr. Franci Trstenjak se je na koncu vsem zahvalil: »Iskrena hvala vsem, ki ste prišli na Brezje oz. ste sodelovali ob sprejemnikih in ekranih. Hvala vam, ker ste se skupaj z nami radijci zahvaljevali za 27 let delovanja Radia Ognjišče in hkrati prosili, naj nas tudi v prihodnosti spremlja Božji blagoslov in Božje varstvo ter priprošnja Marije Pomagaj,« in povabil, da se od jutri naprej združimo v devetdnevnici za zdravje in konec epidemije.

Na 1. adventno nedeljo smo prižgali prvo svečko in blagoslovili adventne vence
Na 1. adventno nedeljo smo prižgali prvo svečko in blagoslovili adventne vence © Rok Mihevc

Nagovor msgr. dr. Andreja Sajeta, novomeškega škofa ob 27. letnici delovanja Radia Ognjišče
Marija Pomagaj na Brezjah, 1. adventna nedelja, 28. 11. 2021

Obhajamo 27. letnico delovanja Radia Ognjišče in hkrati vstopamo v adventni čas ter novo liturgično leto. Ob tej priložnosti se Radiu Ognjišče ter vsem nekdanjim in sedanjim sodelavcem zahvaljujem za opravljeno izjemno poslanstvo. Iskrene čestitke in Bogu hvala za vse! Radio Ognjišče ima posebno naravo. Poleg informiranja služi oznanjevanju evangelija in širjenju občečloveških vrednost med ljudi odprtega srca. Doseže tudi tiste, ki jih ni v cerkev in ostajajo na obrobju. Povezuje Slovence doma, v zamejstvu in po svetu.

Radio ima pomembno mesto v procesu sinode o Cerkvi, ki smo jo začeli pod geslom: »Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo«.1 To pot dialoga med laiki in duhovniki, zaznamovano z dinamiko razločevanja, začenjamo s poudarkom medsebojnega poslušanja. Na sinodalno pot ste povabljeni vsi člani Cerkve. Potreba po sodelovanju vseh vernikov izhaja iz zakramenta sv. krsta. Sinodalne poti, ki je duhovni proces, ne moremo prehoditi brez molitve. V njej želimo zaznati, kaj Duh govori Cerkvi danes in kako naj zaživimo medsebojno bratstvo. V molitvi bomo deležni milosti, »ki nam bo v pravem trenutku pomagala« (Heb 4, 14-16).
Papež Frančišek je ob letošnjem svetovnem dnevu medijev, ki ga 3. maja obeležujejo Združeni narodi, zapisal. »Uporabimo vsa orodja, ki jih imamo na voljo, zlasti močno orodje medijev, da bi gradili in krepili skupno dobro«. 2 Tega se je že pred mnogimi leti dobro zavedal pokojni oče Franc Bole, ustanovitelj revije in radia Ognjišče, ki je v medijih prepoznal izjemno priložnost za oznanjevanje in pospeševanje skupnega dobrega. Hvaležni smo mu za njegovo odprtost in navdihu Duha, za pogum ter za izpolnitev izjemnega poslanstva.
Ob obletnici Radia Ognjišče in ob začetku adventnega časa želim ob Jezusovem zgledu z vami razmišljati o nekaterih vidikih komuniciranja, ki niso pomembni zgolj za širjenje resnice, zaščito dostojanstva človeške osebe, in njenih pravic ter svobode, temveč tudi za gradnjo medsebojnih odnosov in duhovno rast.
Paolo Ruffini, prefekt Papeškega urada za komuniciranje, je ob svetovnem dnevu medijev poudaril, da smo to, kar sporočamo, in da ni svobode brez odgovornosti.3 V času epidemije virusa Covid-19 je bolj kot kdaj koli prej jasno, da je dostop do zanesljivih informacij lahko vprašanje življenja in smrti. Informacije so javna dobrina. Tisti, ki sporoča, ob spoštovanju resnice in dostojanstva druge osebe ali skupin, pripomore k skupnemu dobremu, npr. k izobraževanju, ozaveščanju in informiranju. Informacija ima moč. Na njeni podlagi oblikujemo mnenja. Posledično je pomembno, da so informacije svobodne in nadzorovane ter v skladu z resnico in da so posredovane z namenom skupnega dobrega. Iz tega izhaja, da imamo pri informiranju vsi veliko odgovornost. Ni resnice brez svobode in ni svobode brez odgovornosti.
Človek ne komunicira toliko zato, da bi posredoval informacije, temveč zato, da se odpre drugim in ustvari vezi. Komuniciranja se lahko poleg običajnih možnosti učimo v duhovni delavnici evangelijev in ob Jezusovem zgledu. Ključni element njegove komunikacije je vzpostavitev odnosa. Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja Jezusa opredeli kot »popolnega komunikatorja«.4 Eden od najbolj očitnih vidikov Jezusove osebnosti v evangelijih je njegova izbira odnosov. Ne predstavlja se kot duhovnik, zaprt v templju, ampak se giblje po ulicah, trgih in mestih. Hodi v družbi. Je človek z drugimi in ne le človek za druge.
Jezusova značilnost komuniciranja je najprej v izbiri načina. Srečuje se z ljudmi na njihovem terenu, pri čemer sta njegova beseda in način vzpostavitve odnosa prilagojena kulturi in zmožnostim razumevanja poslušalcev. Govori razumljiv jezik, zanj hierarhični odnos, to je, kdo je nad ali pod njim, ni pomemben. Množica ga razglaša za Gospoda in Kralja, on pa ima raje nazive bližine in nas imenuje prijatelje (Jn 15,15). Prijateljstvo zmanjšuje razdalje in daje prostor naši edinstvenosti.
Druga Jezusova značilnost je pristnost. Ko se ljudje predstavljamo drugim, si pogosto nadenemo masko, da bi bili videti drugačni, kot smo. Jezus ne mara pretvarjanja in govori odkrito. Vidi v srce. Ne nasede bogatemu mladeniču, ki mu skuša laskati, ko ga imenuje »dober«, (Mr 10,17–23), vdova, ki je vrgla v tempeljsko zakladnico le dva kovanca, prejme njegovo pohvalo (Mr 12,41–44).
Naslednja pomembna Jezusova lastnost je sprejemanje. Predsodki, ko druge označimo z neko nalepko, npr. zaradi statusa, izobrazbe, geografskega izvora ali političnega položaja, lahko komunikacijo prekinejo že na začetku. Tudi v Jezusovem času so za skupine in ljudi obstajale določene oznake, kot so tiste za Samarijane ali za cestninarje. Jezus predsodke presega in drugo osebo obravnava kot brata ali sestro. Uči nas, kako naj živimo in sprejemamo drug drugega kot Oče, ki »daje svojemu soncu vzhajati nad slabimi in dobrimi ter dežuje nad pravičnimi in krivičnimi« (Mt 5,45). Vabi nas, naj bomo tako kot on v odnosu z Očetom sinovi in hčere, ter med seboj bratje in sestre. Nikogar ne izključuje, človeka sprejema takšnega, kakršen je. Izbere pot poslušanja in dialoga ter kot učlovečena Beseda postane kruh za življenje sveta in dialog v pravem pomenu besede.5

Advent nas vabi, da odpremo svoja srca, da bi z molitvijo prepoznali in sprejeli Jezusa. To je čas pričakovanja in povabila, da se podamo na pot, kjer bomo gojili upanje. Evangelij 1. adventne nedelje (Lk 21,25–28.34–36) nas opogumlja, naj se ne pustimo utesniti egoizmu, površnosti in hitremu tempu življenja. Jezus nas opozarja, naj pazimo nase, da srca ne bodo obtežena z različnimi razvadami in skrbmi, da nas njegov prihod ne preseneti. Vabi k budnosti in molitveni drži. Duhovna naveličanost, ki nas pri tem ovira, je posledica pomanjkanja upanja ter ujetosti v težave življenja. To nas utruja in zapira upanje. Evangelij nas vabi, da se na poti tudi odpremo za potrebe bratov in sester. K temu nas je pod geslom »Srce, ki sprejema«, spodbujal tudi teden Karitas, ki ga danes zaključujemo.

Druga pomembna adventna drža je molitev. »Vstanite in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje« (Lk 21,28), opozarja Lukov evangelij. Moliti, čakati na Jezusa, biti odprt za druge in biti buden. Devica Marija, ki je rodila Jezusa, žena pričakovanja in molitve, naj nam pomaga okrepiti upanje v obljube njenega Sina Jezusa, da bomo doživeli, da Bog kljub pandemiji in vsem preizkušnjam sedanjega časa »ostaja zvest in uporablja celo človeške napake, da bi pokazal svoje usmiljenje«.6

Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc) Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc)

Cerkev v Sloveniji dobila štiri nove duhovnike

»Vsak nov duhovnik je za Cerkev vir veselja in znamenje upanja, da nam Gospod daje duhovnih poklicev in da so še tisti, ki slišijo Božje povabilo in nanj odgovorijo,« pravi predsednik Slovenske ...

Nuncij Jean-Marie Speich (photo: Rok Mihevc) Nuncij Jean-Marie Speich (photo: Rok Mihevc)

Nuncij Speich: Slovenija je presegla samo sebe

Apostolski nuncij Jean Marie Speich je ob 30-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo sinoči sprejel diplomatski zbor, predstavnike države, Cerkva in ...

Novi predsednik vlade Robert Golob (photo: Nebojša Tejić, STA) Novi predsednik vlade Robert Golob (photo: Nebojša Tejić, STA)

Golobov kalifat

Težko sem prebiral knjigo, ki opisuje trpljenje maloštevilnih kristjanov v Iraku, Siriji in okolici. Težko pa zato, ker je bilo mučno brati opis mučenj. Najprej so zahtevali, da so kristjani ...

Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc) Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc)

To so letošnji novomašniki

V Sloveniji imamo letos štiri novomašnike, trije so iz ljubljanske nadškofije, eden pa iz novomeške škofije. To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako so slišali ...