Občine potisnjene v kot

Pogovor o 17. 11. 2025, 08:24 Andrej Šinko

Občine imajo vse več izzivov pri financiranju rednih nalog. Za prihodnje leto bodo prejele povprečnino v višini 835 evrov in dodatnih 54 milijonov za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na njihovo financiranje. Država jim bo za letos v celoti pokrila tudi stroške božičnice, za prihodnje leto pa v višini 60 odstotkov. Župani in strokovnjaki opozarjajo, da sredstva ne pokrivajo vseh nalog, za bolj enekomeren razvoj države pa si želijo tudi ustanovitve pokrajin.

Občine se razlikujejo po velikosti, številu prebivalcev, pa tudi demografskih trendih. Omenjeno in nekateri drugi dejavniki pomembno vplivajo na njihove prihodke in izdatke za različne naloge. Lokalne skupnosti, ki se soočajo s trendom priseljevanja, so tako primorane krepiti vlaganja v vrtce in šole, bolj razvejene občine z manjšimi naselji pa imajo večji izziv pri zagotavljanju in vzdrževanju prometne, kanalizacijske in vodovodne infrastrukture.

Dušan Strnad upa na sogovornike z istim jezikom

Župan Ivančne Gorice Dušan Strnad pojasnjuje, da bo zato nujno »spremeniti sistem financiranja« in ga urediti na način, da bodo upoštevane omenjene specifike občin. Dodal je še, da upa, da bodo župani v prihodnje dobili sogovornike, s katerimi govorijo isti jezik.

Ivan Žagar: Če se občina obnaša racionalno, je kaznovana

Občine bodo sicer v skladu z nedavnimi spremembami zakonodaje prihodnje leto deležne dodatnih sredstev v višini pol drugega odstotka dohodnine za leto 2024, kar pomeni približno 54 milijonov evrov za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na financiranje. Župan Slovenske Bistrice dr. Ivan Žagar meni, da zadeva ni najbolje zastavljena. »Petindvajset odstotkov teh sredstev se pravzaprav deli po tistem ključu 21. člena, kjer gre pravzaprav za razvojne projekte. To nima nobene veze s podfinanciranjem. Ostali del sredstev pa se razdeli na način, da občine, ki imajo največjo porabo, dobijo tudi največ iz tega naslova. Torej, če se neka občina obnaša racionalno, je pravzaprav kaznovana.«

Simona Kukovič o občinah, potisnjenih v kot

Pri infrastrukturnih projektih so občine precej odvisne od evropskih sredstev, pri črpanju pa tudi močno omejene z državno birokracijo. »Ker je investicijskega denarja, ki ga imajo občine na razpolago tako malo, so bile na nek način prisiljene, začeti sodelovati in posegati po razpisih Evropske unije, da so pač pridobila določena finančna sredstva. V bistvu to, da so bile potisnjene v kot, če tako rečemo, jih je na nek način opolnomočilo,« je pojasnila politologinja in profesorica na Fakulteti za uporabne družbene študije dr. Simona Kukovič.

Marko Lotrič: Da ostanejo službe bližje doma

Župani in strokovnjaki tako opozarjajo na premajhno avtonomijo občin, ki je pripeljala tudi do izjemne centralizacije države. Zato se strinjajo, da bi za enakomernejši regionalni razvoj bila smiselna ustanovitev pokrajin. Temu pritrjuje tudi predsednik Državnega sveta dr. Marko Lotrič: »Moja ocena je, da pokrajine dejansko potrebujemo, predvsem iz naslova, da ostanejo službe bližje doma. Država mora najprej sama poskrbi za delokacijo svojih institucij. V Sloveniji imamo 12 statističnih regij in tako lahko ocenjujem, da je toliko tudi centrov, kjer bi zagotovo našli dovolj strokovnjakov, da bi opravljali vse te naloge, ki se danes vršijo v Ljubljani.«

To bi po besedah Lotriča razbremenilo tudi dnevni pritisk na prestolnico, seveda pa bi pokrajine morale imeti ustrezno avtonomijo, tudi finančno, da bi lahko zagotavljale vse ključne storitve, ki so vezane na določeno širše območje.