Dela v sadovnjaku

Svetovalnica | 14.10.2021, 11:58 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo pred začetkom letošnje sezone saditve sadnega drevja gostili sadjarja Matjaža Maležiča: »Hvala Bogu se je ohladilo. Nizke temperature pomagajo, da se začnejo zaključevalni procesi, da gredo še zadnja hranila v debla, v debele veje, v korenine, da odpade listje in se rast ustavi. V tem času so sadjarji verjetno že pobrali sadje, ki ga je bilo malo, razen tiste najbolj pozne sorte, ki rabijo dolgo toplo jesen in več časa, ostalo sadje pa je praktično obrano.« Govorili smo o aktualnih opravilih v sadovnjaku, gost pa je odgovarjal tudi na vaša vprašanja s tega področja. Pogovor je vodil Robert Božič.

Pri sajenju dreves izbirajmo sorte, odporne na bolezni

»Pri sajenju bi bil bolj pozoren na podlago. Če imamo dovolj velik sadovnjak, smo pozorni, da damo na srednje močno podlago, da drevesa pravilno vzgajamo, lepo obrezujemo in da debla pobelimo z apnom. S tem za nekaj dni zadržimo vegetacijo in tako lahko uidemo kakšni pozebi, ker je razvoj spomladi malo poznejši. Kar se sort tiče, bi se odločal za sorte, ki so odporne na bolezni, ker se s tem rešimo drugih problemov in potem uporabimo bistveno manj ali skoraj nič kemije ali pa celo uporabimo naravna sredstva, s katerimi ne obremenjujemo narave in ne zastrupljamo sadja, ki ga bomo jedli. Ob spoštovanju vseh ukrepov in karenc so te škodljive snovi, ki jih zaužijemo, res minimalne.«

Beljenje debel in razkuževanje koščičarjev z bakrom

»Počakamo, da odpade listje, se vegetacija zaključi, odrežemo kakšno vejo, če je predolga. Kjer smo odrezali, na tistem mestu razkužimo z bakrovim pripravkom in šele, ko se dobro posuši, zamažemo s cepilno smolo. Razkuževanje z bakrom je pomembno, da ne prihaja do okužb, tako se te rane lepše zarastejo in ne pride do gnitja lesa. Ko bo odpadla polovica listja v sadovnjaku, se priporoča škropljenje z bakrom, predvsem se škropi koščičarje (marelice, češnje, slive, višnje). Ravno v tem času prihaja do okužb s češnjevim rakom. Če poškropimo z bakrom, smo naredili že kar precej.«

Jeseni ne pretiravajmo z rezjo dreves

»Jeseni ne bi pretirano rezali, ker se rane ne zaraščajo več, ti sokovi gredo v deblo, v korenino, je pa potem obvezno, da razkužimo z bakrom in namažemo s cepilno smolo, da rano zaščitimo, ker je pozimi dosti vlage in prihaja do gnitja lesa.«

Drevesa, ki jih je prizadela toča, malo bolj porežemo – lahko že jeseni

»Ko je močna toča, ta poškoduje tudi veje. Tudi če ni vidnih ran, je lubje stisnjeno in poškodovano in drevo poskuša te rane zarasti. Ker ni bilo listja, ni bilo rezervne hrane, ki gre v korenine in deblo, zaradi tega en del korenin po navadi tudi propade. Drugo leto to drevo ne bo imelo takega potenciala črpanja hrane iz tal, zato moramo ta drevesa malo bolj obrezati. Lahko bi že zdaj jeseni nekaj obrezali, potem pa še spomladi. To drevo malo zmanjšamo, razredčimo in če opazimo rane, jih zamažemo s cepilno smolo. Takoj po toči je priporočljivo škropljenje s fungicidom, dodajamo nekaj ureje (dušik, ki je glavni gradnik za nove celice), da se te rane čimprej zarastejo.«

Ali lahko novo jablano sadimo v jamo, kjer je bila prej stara?

»Lahko sadite na isto mesto, potem mora biti sadilna jama vsaj meter premera, pol metra globine in čisto druga zemlja. Staro drevo je imelo kar nekaj korenin, to jamo je treba dovolj povečati, dodati svežo zemljo, to zemljo od starega drevesa pa stresete na vrt.«

»Primorec kaki« je občutljiv

»Doma je na Primorskem, če ga sadimo v našo klimo, so tudi zemlje drugačne. Kaki je tak, če mu nekaj ne odgovarja, odmetava plodove. Velika nihanja mu ne odgovarjajo. To moramo vzeti v zakup.«

Kako se iz breskove koščice vzgoji sejanec?

»Breskove koščice so kar trde. V drevesnicah, kjer koščice nabavijo za sejance, se jih nekaj dni namaka v vodi, da se napijejo in počijo. S kladivcem nežno udarimo po koščici, da poči, potem bo pa že kalček pognal ven. Lahko pa kar mi iz koščice poberemo jedrca, jih posadimo in bodo vzklila.«

Sajenje kostanja

»Kostanji so kar zanimivi. Letos so kostanji polni, edino sadja praktično skoraj ni. Malo je zahteven, kar se tiče tal. Rabi laporna, rahlo kisla tla. Če bi ga sadili na drugačni zemlji, se priporoča, da se vsaj nekaj veder zemlje strese v novo jamo od tam, kjer kostanji rastejo. Ker v tisti zemlji je tudi glivica, ki živi v simbiozi s kostanjevimi koreninami in mu pomaga, da lažje pride do hranil v tleh.«

Jesenska dela v sadovnjaku

»Ko bomo obrali sadje, ko bo odpadlo listje, ga pograbimo, pokosimo zelenico, zelo dobro bi bilo dognojiti z gnojili s čim manj ali brez dušika in zaščititi sadovnjak pred divjadjo. Po 20. oktobru bodo drevesnice polne sadik. Če jih bomo sadili v novo jamo, je ta jama malo manjša, če v staro jamo, naj ima vsaj meter premera in globine pol metra. Če imamo voluharja, mu preprečimo dostop do korenin, divjadi do debla. Dobro je treba prerahljati zemljo, malo dognojiti in upamo, da bo naslednja sezona do sadjarjev bolj prijazna. Koščičarje moramo škropiti z bakrom: jesensko in spomladansko škropljenje breskev z bakrom je obvezno, če hočemo preprečevati breskovo kodravost, ki je precej zoprna bolezen. V tem času tudi z apnom pobelimo debla. Z bakrom in fungicidom sicer poškropimo tudi po deblu.«

Prisluhnite celotni oddaji!