Jesen v sadovnjaku

Svetovalnica | 28.10.2020, 13:14 Mirjam Judež

Znani sadjar, svetovalec na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana in veseli, da ne le gost, pač pa tudi poslušalec Radia Ognjišče Matjaž Maležič je svetoval o jesenskih opravilih v sadovnjaku. Z njim se je pogovarjal Robert Božič.

Beseda o vremenu; letošnje leto je bilo obilo zalito

»Letos je bilo stalno dovolj dežja, kar je bilo za rastline in sadno drevje po svoje ugodno, vendar se je predvsem na rahlih, peščenih tleh poznalo močno spiranje hranil. Sedaj se že pojavljajo problemi z grenko pegavostjo pri skladiščenju jabolk, predvsem sort jonatana, njegovih potomcev in nekaterih drugih (tudi topaza), pri katerih se pomanjkanje kalcija hitreje pozna. To pomeni, da bomo morali jabolka malo prej pojesti in jih malo bolj pridno pregledovati, če se bo pojavljalo gnitje zaradi slabše trdote in slabše kakovosti.«

Sadno drevje gnojimo trikrat letno z mineralnimi gnojili

»Včasih v šali koga vprašam, kolikokrat na dan jé. Pa odgovori, da trikrat. Tudi drevju moramo dati jesti vsaj trikrat. Trikrat na leto. Prvič jeseni, ko odpade listje, konec septembra, začetek oktobra (no, nismo še zamudili, še je čas), ko drevje prehaja v mirovanje; gnojimo z mineralnimi gnojili, da ta hranila od zime do pomladi, ko drevo začne z rastjo, pridejo do korenin. Drugič zgodaj spomladi, takoj, ko zgine sneg (če je), konec februarja, začetek marca potresemo mineralno gnojilo z malo dušika, ker dušik se hitro spira v tla. Tretjič pa še v maju, najpozneje začetek junija še z drugimi gnojili, ki imajo malo več dušika, ker takrat drevje dušik potrebuje za rast, pa tudi za debelitev plodov. Če takrat tega manjka, so plodovi drobnejši. Četrtič: če je nujno potrebno, če pridejo kakšni problemi, lahko dognojujemo foliarno, preko listja, to so pa hitrejši ukrepi, kjer pride hrana na tisto mesto, kamor mora priti. Mineralna gnojila potresamo v širini krošnje, ne ob deblu.«

Priporočam, da sadike sadnega drevja kupimo v drevesnici, ki je nam najbližje, da rastejo v približno isti klimi. Sadike so na to klimo navajene.

 Gnojenje s hlevskim gnojem v širini krošnje jeseni in zgodaj spomladi

»Še vedno imamo v zavesti, da ko rečemo, da moramo gnojiti, nam najprej pride na misel hlevski gnoj, ki pa ga nimamo vedno pri roki. Mineralno gnojilo je bolj učinkovito in priročno. Od hlevskega gnoja največ »profitira« trava, je pa res, da nekaj dobi tudi drevo. Če gnojimo s hlevskim gnojem, ga potresemo v širini krošnje jeseni in zgodaj spomladi pred dežjem, da dež hranila spere v notranjost.«

Pogovor s sadjarjem Matjažem Maležičem

Letošnje sadje bo manj obstojno

»Nekaj je bilo težav zaradi spomladanske pozebe. Ko se prvi listki poškodujejo, je to prvi udarec sadnemu drevju. Ti listi so zelo pomembni za prvo tvorbo kalcija, ko se šele razvijajo drobni plodiči takoj po cvetenju. V takem letu, kot je bilo letošnje, ko je stalno deževalo, pa pride tudi do pomanjkanja hranil, predvsem kalcija. Če ob škropljenju ne dodajamo naravnih hranil, je sadje slabše kakovosti. Pri obiranju moramo paziti, da predvsem pozne sorte obiramo večkrat. Najprej oberemo tiste, ki so prve zrele in so tudi najbolj obarvane. Tiste so za začetek, jih prej jemo, potem pa počakamo, da se barva lepo razvije. V tem času, ko bo še lepo vreme, dnevi topli, noči hladne, se barvila krasno razvijejo in tisti plodovi, ki so lepo rdeči, so tudi bistveno bolj kakovostni in obstojni.«

Obrano sadje skladiščimo v čim bolj hladnem prostoru

»Sadje je še živo, ko ga oberemo, določeni procesi v plodovih tečejo, pri tem se izloča plin etilen, ki pospešuje nadaljnje zorenje. Veliki sadjarji v hladilnicah celo črpajo ven etilen, dodajajo svež zrak in ogljikov oksid, ker želijo sadje dlje skladiščiti in na ta način sadje v hladilnici bolj počasi dozoreva. Pomembna pa je dovolj nizka temperatura, ker hlad zadržuje zorenje. Zanimivo je, da če želimo, da bosta kivi ali kaki prej nared za uživanje, ju damo na gajbico z jabolki. Etilen, ki se sprošča, nam v tem primeru pomaga in pospeši zorenje.«

Kako nad krvavo uš v sadovnjaku?

»Krvava uš je precej zoprn škodljivec, ker so uši skrite v taki volnati prevleki in če jih direktno poškropimo, škropivo do uši praktično ne pride. Če je tega relativno malo, se to volnato prevleko obriše in se potem poškropi z insekticidom, da pride škropivo do uši, druga zadeva pa je, da uporabljamo insekticide, ki gredo preko lista, se vsrkajo v sokove drevesa in ko uši to sesajo, se zastrupijo. Če se pojavljajo ponekod na vejah, bo najbolje, da te vejice kar odrežemo ali močno z roko to obrišemo in poškropimo z normalnim, ne prestrupenim insekticidom, da te uši uničimo. Nekaj jih bodo uničile še ose najeznice, ko odlagajo jajčeca, ampak na žalost je tako, da se uši prej preveč močno namnožijo, preden se ose najeznice razmnožijo toliko, da bi jih dejansko parazitirale. Tu moramo naravi pomagati. Če je tega dosti, da so cele veje bele, je najradikalnejša možnost ta, da tako drevo zamenjamo, sadovnjak pomladimo.«

Z orehi so v zadnjih letih težave

»Na orehih se pojavlja bolezen, zaradi katere propada listje, drugi vzrok pa so vremenske razmere. V zadnjih petih letih smo imeli dve hudi, relativno pozni pozebi, ko so orehi že odgnali. To je drevesa zelo utrudilo. Ker preden se je drevo obnovilo, je porabilo ogromno energije, ki jo je potem zmanjkalo za rast za naprej. Zadnja leta so bila poletja izredno vroča in temperature nad 30 stopinj orehom ne odgovarjajo, zato so se sušili, odmetavali listje. Ne le petletni, tudi stoletni orehi so propadali, posebno tisti na bolj peščenih tleh, kjer je še dodatno manjkalo vode. Je treba kar pomagati orehom, jih dognojevati preko listja in poleti, če je prehuda suša, zalivati, da drevesa normalno preživijo ves ta čas. Zdaj jeseni moramo pognojiti z mineralnimi gnojili, predvsem ne samo ob deblu, ampak v širini krošnje. Tam, kjer je krošnja široka, je glavnina korenin, ki črpajo hranila iz tal, da se bodo drevesa spomladi lahko normalno razvijala, rasla z dovolj hrane. To velja tudi za ostala sadna drevesa.«

Fige se ne obrezuje, le redči veje

»Ponavadi se fige kaj dosti ne obrezuje, je pa dobro malo razredčiti, če so pregoste veje, da pride vse listje dobro osvetljeno, da dobijo dovolj hrane. Fige v zadnjem času lepo delajo in marsikomu lepo rodijo tudi v osrednji Sloveniji.«

Kaki je silovito odgnal, a večina že velikih sadežev je odpadlo. Kaj storiti z močnimi pokončnimi poganjki?

»Kaki je doma v drugačni klimi, v drugačni zemlji in če kakiju kaj ne odgovarja, odmetava plodove. Ampak to moramo vzeti v zakup. Kakiji morajo biti primerno pognojeni, da potem dobro delajo. Kar se tiče te močne rasti: nekaj močnih poganjkov porežemo jeseni. Morda smo že malo pozni, ampak če to spomladi odrežemo, ko so sokovi že v pritisku, da bo vse odganjalo, s tem povzročimo mogoče še malo močnejšo rast. Če že nismo jeseni obrezali, rajši spomladi malo pozneje, da gre že nekaj hrane in teh rasnih hormonov v te močne poganjke, ki jih odrežemo, da na ta način drevo nekako oslabimo.«

Kak močen poganjek pri sadnem drevju porežimo že jeseni

»Dobro je tudi med letom porezati kak močen poganjek pri sadnem drevju v jeseni, konec septembra. Če takrat odrežemo tiste navpične poganjke, gre več hrane v cvetne brste, ki se razvijajo za naslednje leto, da ne gre vsa hrana v rast. Pri kakiju velja enako. Pa skrbeti moramo, da če je kaki na bolj peščeni zemlji, da ne bo trpel suše. Na Primorskem so težje zemlje, tam kjer raste kaki, je vlage dovolj, na celini pa ga moramo zalivati.«

Pogovor s sadjarjem Matjažem Maležičem

Škropljenje koščičarjev z bakrovim sulfatom jeseni, z belim oljem pa škropimo spomladi

»Z bakrom lahko jeseni poškropimo vse koščičarje, pa tudi ostalo sadje, da s tem preprečimo okužbe z boleznimi in razkužimo drevje. Belo olje pa dodajamo spomladi, jeseni kakšnega učinka ne bo, ker so se uši že skrile v te lupinice za prezimovanje. Spomladi škropimo z belim oljem, ko se brsti začnejo odpirati, takrat dosežemo najboljši učinek. Z belim oljem škropimo posebej, baker in olje se ne mešata.«

Kivije in kakije oberemo pred slano

»Kivi sorte Hayward, ki je skoraj edina sorta kivija na trgu, obiramo pred slano. Ko napovejo, da bodo temperature padle 2, 3 stopinje pod ničlo, kivi oberemo, da ga ne dobi slana, da ne pomrzne, ker potem na silo na hitro dozori in ni dober. Če je temperatura okrog ničle, je ponavadi še toliko listja, da listje ščiti plodove. Čim dlje naj bodo plodovi na drevesu, obeta se nam še lepo vreme, dosti sonca, plodovi bodo še nekaj pridobili na kakovosti in na okusu. Enako velja za kaki. Če je napovedana močna slana, moramo te plodove obrati, čeprav če niso še dozoreli. Bodo pa dozoreli na gajbici jabolk.«

Vse sadne vrste, ki so drevesaste, je dobro prikrajšati, ko se posadijo, ker to prisili drevo, da naredi veje. Te po možnosti še malo privežemo navzdol, da drevo lepo dela krošnje.

Zakaj skladiščena jabolka postajajo pikasta v mesu? 

»Zaradi pomanjkanja kalcija pride do grenke pegavosti. To se pojavi predvsem pri Jonatanih, Jonagoldih, tudi pri Topazu, ki je sicer odporna sorta na bolezni, ampak to ni bolezen, to je fiziološka motnja. Med letom je treba poškropiti s kalcijem preko listov oz. dodajati kalcij rednim škropljenjem.«

Sadnja sadnega drevja, ko je zemlja zelo mokra

»Če je zelo mokra zemlja in ob sajenju, če z mokro zemljo zasipavamo korenino, pride zemlja zbita in se prvo leto korenine zelo trudijo, ko rastejo. Počakamo, da je nekaj dni brez dežja. Če sadilno jamo skopljemo in imamo zemljo zraven na kupu, se ta hitreje osuši in se lahko po nekaj dneh lepo razsuje in razporedi okrog korenin. Drugače pa dodajamo, če so težje zemlje, še nekaj apnenega peska, humusa, da to zemljo zrahljamo, izboljšamo, kar je v vsakem primeru dobro, da ima sadika dovolj hrane takoj, ko začne rasti.«

Sadno drevje sadimo, dokler zemlja ne pomrzne. November bo kar pravi mesec.

Orehi, kostanji rastejo v višino; pravočasno jih prikrajšajmo

»Vse sadne vrste, ki so drevesaste, je dobro prikrajšati, ko se posadijo, ker to prisili drevo, da naredi veje. Te po možnosti še malo privežemo navzdol, da drevo lepo dela krošnje. Za orehe, kostanje ali sadno drevje na sejancu velja eno pravilo, da ga najprej nič ne obrezujemo, ga bomo čez nekaj let. Potem pa se pogosto zgodi, da nam prve veje naredi previsoko in rastejo preveč pod kotom navzgor. Priporočal bi, da na teh vejah malo bližje deblu poiščete vejo, ki raste bolj navzven in tam spomladi prikrajšate te močne veje, da se bo krošnja razvijala bolj v širino. Če pa tega ni, pa samo skrajšati veje in jih previdno prepogniti (ne pretiravati, da se veja ne odlomi) ob deblu in vrh prikrajšati, da se bo začel razvijati v širino. Vse rane je treba zamazati.«

Zakaj sadike izbirati v drevesnicah, ne kupovati po trgovinah?

»Če so sadike v loncu, še gre, da so dobro zalite. Včasih se na to malo pozabi in so sadike izsušene. Ko prideš v drevesnico, se potegne sadika praktično iz zemlje, korenine so sveže in je manj težav, ko sadimo. Tudi če kak dan še počaka, ni noben problem. Priporočam, da sadike kupimo v drevesnici, ki je nam najbližje, da rastejo v približno isti klimi. Sadike so na to klimo navajene. V trgovinah, ki uvažajo sadike od ne vemo kje, so te lahko vzgojene v zelo topli klimi, preveč razvajene glede toplote in ko jih posadimo v hladnejšo klimo, se znajo pojaviti težave.«

SAJENJE SADNEGA DREVESA (Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana)

Sadne rastline so trajne, zato je pomembno, da tla pred sajenjem primerno pripravimo. Osnova naj bo rezultat analize tal na vsebnost organske snovi ter fosforja in kalija. Ta dva elementa sta slabo mobilna v tleh, zato je pomembno, da jih damo na območje korenin. V vrtovih, kjer sadimo posamezna drevesa, je priprava tal enostavnejša.

V primeru, da imamo tla slabo založena s hranili, izkopljemo večjo jamo in v izkopano zemljo primešamo potrebna gnojila. Pri izkopu pazimo, da najprej odstranimo travno rušo in jo zložimo na kup. Drug kup bo zemlja iz zgornje plasti, ki je rodovitnejša in tretji kup zemlja iz najnižje plasti, tako imenovana mrtvica. Ob sajenju bomo vrstni red zasipavanja obrnili. V jami najprej naredimo kup iz travne ruše, tako da rušo obrnemo navzdol. Na to damo dobro kompostno zemljo in nanjo postavimo sadiko. Tudi korenine zasujemo z dobro zemljo in postavimo količek, ki naj bo vsaj 10 cm od sadike. Paziti moramo, da gnojilo ne pride neposredno na korenine.

V zemljo, ki smo jo izkopali iz jame, dodamo potrebna hranila in organsko snov v obliki peletiranih substratov (glede na rezultate analize tal) in s tem zasujemo jamo do nivoja tal. Sadiko dobro učvrstimo (zahodimo), da se prst prime okrog korenin in zalijemo.

Pred sajenjem sadiko pripravimo: če smo kupili sadiko z golim koreninskim sistemom, ki je bila skladiščena v hladilnici, jo za 24 ur postavimo v posodo z vodo. Nato z rezjo osvežimo rane korenin, pri tem ne manjšamo volumna koreninskega sistema. Po sajenju provodnik privežemo ob oporo na način osmice. Deblo mora biti od opore oddaljeno toliko, da se lahko neovirano obrašča.

Po potrebi sadiko zaščitimo tudi pred divjadjo. Na površinah, kjer je prisoten voluhar, sadike sadnega drevja sadimo v zaščitne mreže.

Pogovor s sadjarjem Matjažem Maležičem