Ta teden sadimo sadna drevesa

Svetovalnica | 25.02.2021, 15:32 Mirjam Judež

Pogovor smo namenili sadjarskim vprašanjem in izzivom. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič. Spomladanske temperature nas kličejo v vrtove, sadovnjake. Toplo sonce, ki pada na temna debla dreves, na veje, jih segreva, sokovi se začnejo pretakati, v zemlji je vlage dovolj in sadovnjak se bo počasi začel prebujati. Kar pa ni dobro, saj se zna še zelo ohladiti in obstaja nevarnost pozebe. A strnimo misel: zdaj je čas za sajenje dreves in grmov! Pogovor je vodil Robert Božič.

Idealno vreme za sajenje sadnega drevja

»Temperature so dovolj visoke, da je delo zunaj tudi prijetno, je suho, toplo vreme in zemlja ni zmrznjena, zato lahko sadimo. Drevesa sadimo od začetka novembra, ko drevje pride v fazo mirovanja in lahko jih sadimo celo zimo, če zemlja ni zmrznjena. Če so prenizke temperature, lahko mraz poškoduje korenine. Tako vreme je idealno, zato kar posadimo dovolj zgodaj, da bodo sadike začele dovolj zgodaj odganjati, koreninice začnejo hitro rasti, črpajo hranila iz tal. Tako je zgodnje sajenje enako kvalitetno kot tisto v novembru. Zemlja je toliko vlažna, da zalivanje posajenih dreves trenutno ni potrebno. Če sadimo pozno spomladi, konec marca, začetek aprila, ko pride suho obdobje, se zemlja bistveno hitreje osuši, takrat pa je dobro, če je suho, da zalijemo. Zemlje so zdaj že lepo osušene. Če je rahla, prhka zemlja okrog mladega drevesa, lahko rahlo potlačimo, da razporedimo zemljo okrog korenin, da so te v stiku z zemljo.«

Kdaj saditi maline in kako jih obrezovati?

»Zdaj je idealni čas za sajenje. Sadimo jih 40 do 50 cm narazen. V dveh letih bomo morali že razredčevati, saj se malina zelo razrašča. Obrezujemo enostavno. Ko maline odrodijo, se lanski poganjki posušijo, jih odstranimo, primerno močne pa obdržimo. Te rozge, kot jih imenujemo, naj bi bile razmaknjene 8 do 10 cm in prikrajšamo jih nekje 20 cm. Tisti del, ki jeseni ne dozori dovolj, odrežemo, vidimo brste, iz katerih bodo pognali kratki poganjki. Tiste ohranimo, najlepši rodni del pustimo. Enkrat rodne maline rodijo na lanskem lesu. Če imamo dvakrat rodne maline, lahko pustimo bolj na redko nekaj lanskih rozg, da bomo imeli poletno rodnost, ko odrodijo, odrežemo. V tem letu bodo zrasli novi poganjki, ki bodo poskrbeli za drugo rodnost. Lahko dvakrat rodne maline porežemo jeseni čisto do tal in bomo imeli rodnost na letošnjem lesu. Ponavadi maline rodijo do mraza.«

Breskve in orehe čim prej poškropiti z bakrom, ostala drevesa lahko še počakajo

»Za breskve je skrajni čas za prvo škropljenje v popolnem mirovanju, kar naredimo zaradi breskove kodravosti, ki jo moramo zatirati preventivno. Ostale sadne vrste z bakrom škropimo, ko se začnejo odpirati brsti. Z bakrom škropimo zjutraj ali zvečer. Če smo imeli lani probleme s škodljivci, dve uri po škropljenju z bakrom, če je vreme suho, primerno, škropimo še z oljnim pripravkom. Baker in oljni pripravki se ne mešajo, zato je potrebno dvojno škropljenje, razen, če bo spet na trg prišel pripravek iz ogrščičnega olja, ki pa se lahko meša z bakrom. Za škropljenje mora biti vsaj 5 stopinj nad ničlo.«

Zakaj škropiti z bakrom in belim oljem?

»Z bakrom razkužujemo, kar se tiče bolezni, olje pa naredi tenak film preko zimskih jajčec ali zgodaj razvitih uši in jih zaduši. Če smo obrezovali češnje, koščičarje, je dobro z bakrom takoj po obrezovanju poškropiti velike rane, da jih razkužimo, da ne prihaja do okužb. Nikoli ne režemo, ko so veje vlažne, mokre, ampak, ko je les suh. Obrezujemo v suhem vremenu.«

Kivi in oreh se obrezujeta v popolnem mirovanju

»Kivi in oreh moramo obrezovati v popolnem mirovanju, zato je treba kar pohiteti. Tudi, če bodo temperature padle pod ničlo in bo kivi obrezan, ne bo nič hudega. Tudi v nasadih obrezujejo kivi celo zimo, ker je bolje, da je drevo obrezano malo prezgodaj, kot če sploh ne bi bilo obrezano. Režemo ga podobno kot trto. Kratke poganjke puščajmo na drevesu, ker to so rodni poganjki. Odrežemo jih 2 do 3 cm od brsta naprej. Če imamo možnost, kivi speljujmo na pergolo, na vodoravni del, ker tam, kjer so rozge vodoravno speljane, najboljše rodijo.«

Najprej obrezujemo stara drevesa, mlada drevesa režemo nazadnje

»Dobro upoštevati vrstni red: najprej kivi, orehi, ker potem solzijo. Potem pa so na vrsti stara drevesa, ki malo zastanejo v rasti. Bolj, ko je zgodnja rez, bolj spodbujamo rast. Od 2 do 5 let stara drevesa pa rajši režimo malo pozneje, da gredo nekateri sokovi in rastni hormoni, ki spodbujajo rast, v tiste dele drevesa, ki jih bomo odrezali. Potem bo ta rast malo bolj umirjena. Vedno najprej pogledamo, kako ima drevo nastavljene cvetne brste. Če jih ima veliko, režemo malo bolj, če jih ima manj, potem poiščemo, kje so brsti in odrežemo tako, da imamo še rodnost. Rodnost zavira prebujno rast. Največkrat imamo probleme s prebujno rastjo pri mlajših drevesih. Na ta način zadržujemo prebujno rast v zgornjem delu. Čez leto lahko te prebujne poganjke odstranimo, da osvetlimo krošnjo in drevo lepo dela.«

Kako se obrezuje sliva?

»Predvsem ringloji radi rastejo zelo bujno, češplje pa imajo ponavadi malo šibkejšo rast. Ko rodijo, se veje rade prepognejo. Že na začetku moramo skrbeti, da so dovolj široki koti, da gredo veje dovolj narazen od debla, ne pa paralelno z deblom navzgor, kar se rado dogaja. Paziti moramo, da starejše slive, kjer se veje povešajo, malo spodrežemo, da naredimo dovolj redko krošnjo. Če je gosta, se tam zadržuje vlaga, zelo hitro pride do gnitja plodov. Če pa je dovolj zračna, se dež ali rosa hitro posuši in je bistveno manj težav z boleznimi. Vse vodne poganjke očistimo.«

S sajenjem trte še malo počakamo

»Če niste na hladnem področju, lahko sadite, sicer se lahko še malo počaka. Če trte zgodaj sadimo, 5 do 10 cm nad tlemi cepljeno mesto (posebno pri jesenskem sajenju) zasejemo z zemljo, da ne pride do pozebe ob hujšem mrazu. Cepljeno mesto, ki se je zaraščalo, je nežno. Dokler se ne utrdi dovolj, je leto, dve dobro, da imamo to cepljeno mesto zastrto, potem to konec marca, ko je dovolj toplo, odmaknemo.«

Do kdaj je čas za zimsko rez?

»Obrezujemo toliko časa, da imamo obrezan sadovnjak. Čas imamo do cvetenja. Če bomo takrat obrezovali, motimo čebele na drevesu, one motijo nas, takrat počakamo, da odcveti. Koščičarje, marelice obrezujemo tudi v času cvetenja, da točno vidimo, koliko je cvetja.«

Premazovanje dreves z apneno žvepleno brozgo upočasni prebujanje dreves

»Bela barva odbija sončne žarke. Z apnom bi bilo dobro premazati debla že jeseni. Ne cela drevesa, kot se včasih kje vidi, ampak samo deblo do prvih vej. Če so stara drevesa, odstranimo suho, mrtvo lubje, tam zadaj se radi čez zimo zadržujejo škodljivci. Nežno očistimo in premažemo z apnom. Pri mlajših drevesih dodamo malo mlete mivke, ki zajcem, ki bi prišli »na malico«, ne ustreza. Spomladi belo apneno oblogo obnovimo. Zaradi tega bo prišlo do kasnejšega pretakanja sokov in lahko se zgodi, da ker se bodo zaradi tega brsti odprli nekaj dni pozneje, uidemo pozebi. A tega ne moremo predvideti vnaprej.«

Oglejte si prikaz obrezovanja dreves na spletu

»Zaradi covid situacije bo zelo malo prikazov obrezovanja strokovnjakov. Je pa kar nekaj videoposnetkov na internetu. Če greste na spletno stran Drevesnice Studenec in KGZ Ljubljana, najdete posnetke, ki smo jih s kolegi naredili pred leti, razloženi so osnovni principi obrezovanja, da bo vsaj to v pomoč za domače obrezovanje. Pravilno obrezano drevo bolje raste in bolje rodi.«

Rajši bolj obrezati kot ne obrezati?

»Ponavadi obrežemo premalo, ker se bojimo, sploh, ko vidimo cvetne brste. V brstu ni en cvet, ampak 5 do 6 cvetov. Če bi se iz vseh tistih cvetov razvili plodovi, bi jih bilo bistveno preveč. Z rezjo opravimo redčenje in če je dober nastavek rodnosti, še razredčimo, sicer ti plodovi nase vežejo vso hrano in zmanjka hrane za razvoj novih cvetnih brstov za naslednje leto. Tako se zgodi, da eno leto dobro sadovnjak rodi, drugo leto pa zaradi tega slabo. Če uspemo obdržati na drevesu primerno rodnost, bo dovolj hrane za nove cvetne brste in bomo imeli redno rodnost vsako leto.«