Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Rok Mihevc
Matjaž Maležič in Davor Špehar (Zeleni svet) zadovoljna pred sadnjo mladih dreves (foto: zelenisvet.com)
Matjaž Maležič in Davor Špehar (Zeleni svet) zadovoljna pred sadnjo mladih dreves | (foto: zelenisvet.com)

Pripravimo lopato, čas je za sajenje sadnih dreves!

11.11.2020, 14:12 Mirjam Judež

Smo sredi lepe jeseni, razmere so zelo ugodne, lahko bi rekli, da prav idealne za saditev sadnega drevja. Preden pa se tega lotimo, se nam ob tem poraja mnogo vprašanj, na katera nam je odgovoril priznan in poznan sadjar in svetovalec na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana Matjaž Maležič. Z njim se je pogovarjal Robert Božič.

Zakaj sadna drevesa rajši posadimo jeseni?

»Zemlja je zdaj ravno prav vlažna, zato ni nujno, da zalivamo, je pa toliko rahla, osušena, da se da z zemljo krasno delati, da se lepo razdrobi, razporedi okrog korenin. Pri jesenski sadnji to ni tako pomembno, ker se zemlja čez zimo še posede, drevesca, ki jih posadimo, so še v mirovanju, takrat ni nujno, da je povsod zemlja do koreninic. Pri spomladanskem sajenju, posebej, če je pozno, zemlja mora biti do korenin in če ni, lahko pride do problemov, ker te mlade koreninice, ki začnejo rasti, pridejo v prazen prostor, potem pa se posušijo. Pri jesenskem sajenju se zemlja čez zimo lepo posede, dovolj je vlage od snega, dežja in to se lepo razporedi in sadika lepše »štarta« v spomladanskem času.«

Kako posaditi sadno drevo?

Sadilna jama

»Glavnina sadnih dreves se obere do konca septembra, takrat se odločimo za zamenjavo drevesa. Kakšna sorta nam ne odgovarja več ali pa se je kakšno drevo že postaralo. Ko oberemo, lahko to drevo že izkopljemo. Lahko je jama že dolgo časa izkopana, da se zemlja dobro prezrači, prerahlja. Tukaj pa moramo paziti, da če bomo sadili na isto mesto isto sadno vrsto (jablano za jablano, hruško za hruško), moramo v tej sadilni jami zemljo zamenjati. Drevo je na tistem mestu raslo 15, 20 let, lahko precej več let, in ta zemlja je izčrpana. Če nimamo prostora, da bi ga posadili kam drugam (če imamo prostor, je to boljše), vedno priporočamo malo večjo jamo, kot je osnovna. Osnovna jama ima 80 cm premera, 40-50 cm globine, če pa bi sadili jablano za jablano na isto mesto, priporočamo vsaj meter premera in vsaj 50 cm globine. To zemljo lahko prenesemo na vrt in tisto iz vrta damo v sadilno jamo. V tej zemlji, ki bo sveža, bo nova jablana dobro delala. Predvsem pa je pomembna tudi dovolj velika sadilna jama, da to zemljo dovolj prerahljamo, da ko mlade koreninice spomladi začnejo rasti, hitro rastejo. Površina, iz katere srka to mlado drevo sokove in hranila iz tal, naj bo čim večja, da načrpa dovolj hrane in že v prvem letu lepo, normalno zraste, hitro dobi rastni, rodni volumen in že tretje leto imamo lahko že kar lep pridelek.«

Jama je lahko že dolgo časa izkopana, da se zemlja dobro prezrači, prerahlja.
Jama je lahko že dolgo časa izkopana, da se zemlja dobro prezrači, prerahlja. © sl.acumeninterior.com

Kako voluharju preprečimo »pojedino«? 

»Če je zelo dobra vrtna zemlja, taka, humusna, minimalno dognojujemo, vseeno pa bi dali še nekaj mineralnega sadjarskega gnojila, ki vsebuje fosfor, kalij, bor, magnezij oz. ta osnovna hranila, ki se počasi v tleh premikajo in ko bodo koreninice zrasle, bodo prišle do te hrane. Prvi dve leti naj ima vsaka sadika količek, da raste lepo naravnost in ko prvič, drugič prikrajšamo vršiček, da ko se razrašča, podaljšek debla peljemo lepo naravnost in se lepo ukorenini. Če obstaja nevarnost, da pride voluhar, moramo korenine na nek način zaščititi z žičnato mrežo, da je glavnina korenin zaščitena, lahko pa dodajamo tudi neke gele (podjetje Metrob), ki imajo nekaj malega hranil in pa dodan ricinus, ki se nekaj let počasi sprošča in odganja voluharja. Po izkušnjah to kar dobro deluje. Če imamo kakšno »ta pravo« mačko, ki lovi, je tudi gel odveč. Redna košnja trave s kosilnicami, ki ropotajo in tresejo, tudi to pomaga in odganja voluharja.«

Gnojenje ob sajenju

»Hlevski gnoj ima predvsem dosti dušika, pa mikroorganizme, ki so pomembni, da mineralna gnojila, ki jih dodajamo, spremeni v takšno obliko, da jih lahko drevo črpa in poleti pripelje v list. Poleti je rasna doba in v listih se pod vplivom fotosinteze spremenijo v takšno obliko, da lahko drevo to porabi za rast, tvorbo plodov, novih cvetnih brstov za naslednje sezono, to pa je tisti proces, ki ga spodbujamo spomladi z obrezovanjem. Če smo imeli travno rušo, jo obrnemo na dno jame navzdol, da trava segnije, daje organsko maso, potem postavimo največkrat mrežo proti voluharju, moramo pa paziti, da jo dvignemo dovolj iz jame, da bomo zgornji del stisnili skupaj. S tem preprečimo, da bi voluhar prišel z vrha noter. V sadilno jamo damo nekaj dobre zemlje, količek, ob katerega postavimo sadiko, morda tudi nekaj dobro uležanega komposta ali kakšno tako zemljo za presajanje kupimo v drevesnici, da pride na korenine najboljša zemlja, da ko pridejo mlade koreninice, takoj dobijo hrano. Če dodajamo hlevski gnoj, ga damo pod mrežo in ob straneh sadilne jame, med gnojem in mrežo pa mora biti 5-10 cm zemlje. Zakaj? Hlevski gnoj je agresiven, ta mreža bo prehitro zgnila, rja jo bo razžrla in tam nastane prostor, kjer lahko voluhar pride do korenin. Malo stresemo to sadiko, da se zemlja razporedi in nato dodajamo postopno zemljo po plasteh, tudi mineralno gnojilo, toda izven tistega dela, ki je v mreži. Nikoli ne dajemo mineralnih gnojil nad koreninami ob deblu. Če bomo dali dosti hlevskega gnoja na vrhu, ko dežuje, bo spral ta dušik dol in ta lahko, če ga je preveč, poškoduje korenine in drevo ne bo raslo.«

Kako posaditi sadno drevo?

 

Kupili smo sadike sadnih dreves, pa jih ne moremo takoj posaditi

»Dostikrat se zgodi, da pride kaj vmes in dreves ne moremo takoj posaditi. Najbolje je, da nekje na vrtu skopljemo »za nekaj lopat« luknjo, te sadike kar skupaj damo v to jamo in zasujemo korenine. Važno, da so korenine v zemlji, da se ne bi izsušile. Sadike so v mirovanju, tako, da lahko počakajo tudi čez zimo. Vseeno je dobro zabiti en količek v tla, da ne bi pozimi, če bi bil kak sneg ali žled, te sadike prepognilo ali celo zlomilo. Ob količku pa ostanejo pokonci in lahko čakajo do konca marca. Jesenska sadnja je najboljša, če pa čakamo do pomladi, je dobro, da drevesa posadimo čimprej, takoj, ko zemlja odmrzne. Valentin ima ključ od korenin, takrat koreninice začnejo migati, tudi če je še sneg. Če je sadika takrat na svojem mestu, koreninice že črpajo hrano in ta sadika tudi lepše raste.«

Osnovna sadilna jama ima 80 cm premera in 40-50 cm globine.
Osnovna sadilna jama ima 80 cm premera in 40-50 cm globine. © http://www.tropikmeyveci.com/

Zamenjali bi več sadnih dreves

»Če se odločimo, da bi posadili 4, 5 novih jablan, jih posadimo tako, da začnemo na eni strani z zgodnejšo in gremo proti poznim. Razporedimo jih po času zorenja. Če bi sadili hruške, ki so najmanjša drevesa, jih posadimo na najbolj sončno stran. Da ne bomo posadili veliko slivo ali češnjo, za njo pa hruško, ki bo v senci. Obetajo se nam težave pri zdravju in rasti te hruške.«

Kako posaditi drevo, prikazuje Matjaž Maležič na tej povezavi. 

 

Bi lahko sadno drevje sedaj poškropili z bakrom?

»Jeseni, ko listje odpada, je zelo priporočljivo škropljenje z bakrom, za katerega pravijo, da je morda celo bolj pomembno kot spomladansko. S tem razkužimo drevesa in čez zimo, ko je dosti vlage, ni možnosti, da bi se te bolezni razvijale naprej. Dobro je, da jeseni staro listje, ki je bilo morda bolno, pograbimo in odstranimo iz sadovnjaka, da je ta zaloga klic bolezni za naslednje leto čim manjša.«

Kako posaditi sadno drevo?

Kdaj obrati kaki?

»Če se kdaj v hladnih mesecih sprehajamo po Primorski, vidimo, da so kakiji tam še pozimi na drevesih. V centralni Sloveniji, kjer se pozimi preveč ohladi, jih oberemo ponavadi pred slano. Drevesno je kaki sedaj že zrel, ne sme zmrzniti, sicer bo zanič. Zdaj je kar primeren čas za obiranje kakija, listje odpada, plod ne bo dobil več hrane. Dokler je listje zeleno, še predeluje hrano, ki gre v plodove. Kakije potem lepo zložite v platojčke, daste na hladno, ne pa v bližino jabolk, da bodo čim dlje čakali. Kar želite, da prej dozori, pa položimo na gajbo od jabolk. Jabolka, ki še naprej zorijo v platojih, sproščajo plin etilen, ki pospeši zorenje kakija. Lepo oranžno barvo bo dobil kaki tudi v kleti.«

Sajenje kostanja

»Kostanj ima malo posebne zahteve, kar se tiče tal. Kot vemo, ponavadi raste v lapornih tleh, kjer je kislost in sestava tal malo drugačna. V simbiozi s kostanjem živi na koreninah ena glivica, ki pomaga kostanju pretvarjati hrano v tako obliko, da jo drevo načrpa. Če bomo posadili kostanj tam, kjer ni tipično prava zemljo, moramo v gozdu, kjer kostanji rastejo, nekaj te zemlje nabrati in jo dodati h koreninam, da se lahko ta glivica razvija naprej in ti kostanji normalno rastejo. Luknjo moramo izkopati kakšen cm globljo. Sadiko prikrajšamo rajši spomladi, vedno pa jo moramo zamazati s cepilno smolo. Odrežemo 15, 20 cm nad višino, kjer želimo imeti prve veje. To velja za vse sadike brez stranskih vej, torej če je samo šiba. Kostanjev ob sajenju ne pognojimo, šele čez par let jih začnemo dognojevati z mineralnim gnojilom. Če boste kostanj kupili v drevesnici, imajo tam ponavadi pripravljeno posebno navodilo, kako ga je treba posaditi in zanj skrbeti, saj gre za specialno kulturo.«

Dostikrat se zgodi, da mladih dreves ne moremo takoj posaditi. Najbolje je, da nekje na vrtu skopljemo »za nekaj lopat« luknjo, te sadike kar skupaj damo v to jamo in zasujemo korenine. Važno, da so korenine v zemlji, da se ne bi izsušile.
Dostikrat se zgodi, da mladih dreves ne moremo takoj posaditi. Najbolje je, da nekje na vrtu skopljemo »za nekaj lopat« luknjo, te sadike kar skupaj damo v to jamo in zasujemo korenine. Važno, da so korenine v zemlji, da se ne bi izsušile. © Pedro Kümmel / Unsplash

Kdaj je čas za obrezovanje marelic?

»Treba je počakati na pomlad. Obrezujemo jih rajši malo pozneje spomladi, ko se že pokaže, kje bodo cvetki. Lahko jih tudi čez leto obrezujemo, posebej močne enoletne poganjke. Vse večje rane moramo razkužiti z bakrom in zamazati s cepilno smolo.

Jabolka v kleti hitro gnijejo

»Ker je bilo precej mokro leto, je bilo pomanjkanje kalcija in če nismo nič dognojevali preko listov, so jabolka marsikje slabše kakovosti, kar se tiče skladiščne sposobnosti, da bi dolgo čakala. Jabolka razporedimo v plitke gajbice, v dve plasti, moramo jih redno pregledovati. Včasih je problem, če jabolka poškodujemo pri obiranju z nohtom, tam lahko pride do gnitja. Tudi zaradi mokre jeseni je bilo več klic na plodovih, na obranem sadju, letos bo treba gajbice bolj pridno gledati. Če imamo globoke gajbice, nam bo nagnito jabolko poškodovalo več plodov in lahko rečemo, da smo se zaman trudili in skladiščili. V tej jeseni oz. zimi bo pač na mizi »štrudel« malo pogosteje. Malo nagnita jabolka obrežemo in porabimo.«

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Novi celjski škof bo dr. Makismiljan Matjaž (photo: p. Ivan Rampre) Novi celjski škof bo dr. Makismiljan Matjaž (photo: p. Ivan Rampre)

Novi celjski škof bo dr. Maksimilijan Matjaž

Papež Frančišek je za celjskega škofa imenoval dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika mariborske nadškofije metropolije, ki je bil do sedaj profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti v ...

Papež Frančišek na zgodovinskem obisku v Iraku (photo: Vatican Media) Papež Frančišek na zgodovinskem obisku v Iraku (photo: Vatican Media)

"Vsi smo Iračani – nočemo več delitev!"

Planota Ur, ki je videla rojstvo očaka Abrahama, je bila danes priča srečanja voditeljev različnih verstev. Ne orožje, ampak hrano za vse, je bilo sporočilo papeža Frančiška. Mir po njegovih ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

Kakšni so obeti za praznovanje velike noči?

Kot kaže nam gre v epidemiji počasi, počasi na bolje. Kako bo to vplivalo na večje odprtje cerkva in tudi praznovanje velike noči, smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, govorili s p. ...

Duhovnik Martin Golob v studiu Radia Ognjišče (photo: Rok Mihevc) Duhovnik Martin Golob v studiu Radia Ognjišče (photo: Rok Mihevc)

"Ljubezen vedno pozablja nase"

»Prepričan sem, da bosta letošnji post in velika noč kljub epidemiji zelo lepa, saj je to odvisno od posameznika, kako zares bo vzel to ponujeno priložnost s strani Cerkve, da vzame ta sveti čas ...

O avtorju