Nekatere delo krepi, druge ’krepa’! Anselm Grün: »Za izčrpanost ste krivi sami!«

Oddaje | 04.05.2021, 17:20 Tadej Sadar

Za oddajo #SolInLuč, smo pripravili nekaj odlomkov iz knjige patra Anselma Grüna Življenje in poklic, v kateri govori o poklicu, tegobah, ter o tem, kako nas delo lahko tudi izpolni v življenju.

Sol in luč, oddaja na Radiu Ognjišče, ki je ob prazniku Jožefa delavca govorila o delu, brez katerega bi bilo naše življenje pusto in prazno. Knjiga Življenje in poklic je izšla pri založbi Ognjišče.

Delo ne izčrpa. Izčrpanost pogosto povzroči pritisk, ki ga nalagate sami!

Kako se posameznik odzove na zunanji pritisk, je odvisno od tega, ali se tudi sicer hitro čuti pod pritiskom oziroma se mu pusti podvreči. Nekateri ljudje so pri vsakem delu pod pritiskom. Želijo biti popolni. Pričakovanja drugih želijo brezpogojno izpolniti. Ne delujejo iz sebe, pač pa so pri vsem, kar počnejo, osredotočeni na druge in njihova pričakovanja ali pa na visoke zahteve, ki jih postavljajo sami sebi. Pritisk, ki si ga povzročamo sami, je izraz notranje negotovosti in zavračanja samih sebe: »Nisem dober takšen, kakršen sem, dober sem samo tedaj, ko dosežem to, kar sem si zadal.« Pri mnogih je njihova samozavest odvisna od njihovega izpolnjevanja lastnih pričakovanj.
S pritiskom ki ga izvajamo nad sabo si vsekakor škodujemo. Pravo spoznanje bi bilo, odkriti lastno mero in se vprašati, zakaj smo tako zahtevni do sebe.

Poklicnih težav se lahko v zasebnem življenju otresemo tudi z dobrimi obredi. Obred namreč zapira ena vrata in odpira druga. To pomeni, da moramo vrata službe z njenimi problemi vred vedno zapreti, še predno odpremo vrata doma. Obredi pri tem služijo kot zdravilna prekinitev. Če si zjutraj zavestno vzamemo čas za meditacijo ali tek, me v začetku dneva ne bo določal pritisk, ki me pričakuje na delovnem mestu. Namesto tega se osredotočimo na samega sebe. Po službi lahko pomaga kratka meditacija, da med izdihavanjem sprostimo pritisk z dela. Tedaj domov ne bomo prišli pobiti, ampak zravnani.

Ko končate z delom, lahko na primer še pet minut sedite v pisarni in zavestno izpuščate delo in morebitno slabo voljo. Neki vodja mi je pripovedoval, da ob prihodu domov vedno najprej stopi pod tuš in dovoli, da z njega odteče zunanja in notranja umazanija. Ko potem stopi v dnevno sobo k svoji družini, skuša biti popolnoma prisoten. Počuti se kot prerojen ter k otrokom in ženi znova pristopi s popolno pozornostjo in ljubeznijo.
Ko odpremo domača vrata, si moramo predstavljati, da delo s svojimi skrbmi ostaja zunaj. Zdaj je čas, da smo v celoti doma.

Pri mnogih je njihova samozavest odvisna od njihovega izpolnjevanja lastnih pričakovanj.

Ko govorimo o delu, moramo spregovoriti tudi o izčrpanosti in utrujenosti. Kdor dela ves dan, je upravičeno utrujen. Toda ta utrujenost je prav tako oblika živosti, saj se počutite zadovoljnega. V svoji utrujenosti se počutite dobro, v sozvočju s samim seboj in življenje se vam zdi smiselno. Če pa ste izčrpani, se v nasprotju s tem počutite prazne in nezadovoljne. Kljub utrujenosti ne morete zaspati. Nemirni ste in se ne morete zbrati. Vsakokrat ko se ko ste izčrpani, se vprašajte, iz katerega kalnega vira ste črpali. Morda boste opazili, da ste sami sebe spravili pod pritisk in hoteli izpolniti vsa pričakovanja. Preplavi vas jeza, ker se niste mogli omejiti in pravočasno reči ne. Tako ste neprijetnostim okoli sebe dali preveč moči. Ker ste požirali jezo, ste posledično izčrpani. Naj bo to za vas opozorilni znak, da boste v prihodnje natančneje pogledali, iz katerih izvirov črpate. Na dnu naše duše se pretaka čisti vir, vendar smo od njega pogosto odrezani. Samo delo ne izčrpa. Če ob delu občutite zadovoljstvo, ste lahko utrujeni, toda nikoli izčrpani. Izčrpanost pogosto povzroči pritisk, ki ga nalagate sami ali pa dovolite, da ga ustvarjajo drugi. Morda se želite pred kom dokazati, ali prikriti svoje mnenje?
Kalni izviri so perfekcionizem, častihlepje, potreba po priljubljenosti. Mnogi kalni izviri prihajajo iz naše življenjske zgodbe.
Preden greste na delo, stopite v stik z jasnim izvirom v sebi in delo ne bo več tako naporno. Služiti pomeni prebujati življenje v ljudeh. Služiti življenju, ki se želi razcveteti v njih. To je nesebična služba, je pa tudi služba, za katero smemo biti vedno znova hvaležni. Ko vidim, kako se sodelavec veseli svojega dela, ko nekdo vzravnan odhaja od mene, takrat prebujam v ljudeh življenje in sem tudi sam obdarovan.